Nemčija prej motor, zdaj zavora evrskega gospodarstva

Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju po prvih podatkih skrčil za 0,1 odstotka. Poznavalci sicer opozarjajo, da se zna pri tem podatku še kaj spremeniti, saj naj bi bila prva ocena narejena na podlagi pomanjkljivih podatkov.

Majhno, a nepričakovano krčenje pa je kljub temu spet obudilo misli o tveganju (tehnične) recesije in strukturnih težavah največjega evrskega gospodarstva. To je, spomnimo, v prvem četrtletju beležilo 0,2-odstotno rast.

Za primerjavo, Francija je v prvem in drugem četrtletju letos beležila 0,3-odstotno rast, Italija 0,3- in nato 0,2-odstotno, Španija pa obakrat po 0,8-odstotno rast.

Nemški zastoj pa zavira evrsko območje, ki je v drugem četrtletju z 0,6-odstotno letno rastjo BDP zaostalo za ZDA (2,8-odstotna rast).

Stanje v nemškem gospodarstvu je tradicionalno tudi dober pokazatelj obetov za slovensko gospodarstvo, saj je Nemčija naša najpomembnejša trgovinska partnerica. Blagovna menjava z Nemci je lani znašala 14,4 milijarde evrov (okoli 20 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019), pri čemer smo malo več tja izvozili, kot smo uvozili.

Kitajska, pomanjkanje delavcev …

Nemčija je močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, posledično pa na gospodarske kazalce močno vpliva šibkost njene druge najpomembnejše trgovinske partnerice Kitajske, je vzroke za težave po poročanju Reutersa pojasnil nemški gospodarski minister Robert Habeck. Kot težavi je navedel še pomanjkanje naložb v infrastrukturo in pozen odziv na pomanjkanje kvalificiranih delavcev.

“Vse to zdaj vpliva in tega ni mogoče rešiti na hitro,” je ocenil minister iz vrst Zelenih.

A leto dni pred parlamentarnimi volitvami stanje v gospodarstvu postaja tudi politični izziv za uradni Berlin. Vlado Olafa Scholza vse od nastopa mandata v zadnjem četrtletju 2021 spremlja stagnacija, pri čemer pa je seveda pomembno omeniti, da sta se prav konec 2021 začela energetska kriza, po začetku vojne v Ukrajini pa tudi odklop od ruskega plina.

Šibko tuje povpraševanje

Gonilo nemškega gospodarstva je močna industrijska baza, ki poleg krepitve izvozne komponente BDP pomembno vpliva tudi na naložbeno aktivnost v državi. A industrijska proizvodnja se od začetka leta 2023 krči. Če je bila ob začetku lanskega leta na nivoju leta 2015, je danes njen obseg sedem odstotkov manjši (kot kaže spodnji graf nemškega statističnega urada).

V nekaterih panogah, denimo avtomobilski in kemijski, so nemška podjetja močno vezana na kitajski trg, kjer potrošniki ostajajo previdni zaradi krize v gradbenem sektorju in splošne gospodarske negotovosti.

To se odraža v nemških kazalcih mednarodne trgovine. V letošnjem prvem polletju je nemški izvoz v medletni primerjavi upadel za 1,6 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka.

Padec izvoza pa je bil še posebej izrazit v nekaterih ključnih nemških industrijskih sektorjih. Vrednost izvoženih avtomobilov in avtomobilskih delov se je zmanjšala za 2,4 odstotka, vrednost strojev pa za 4,4 odstotka. Za 4,4 odstotka se je zmanjšal tudi izvoz kemičnih izdelkov, poročajo nemški mediji.

Zaradi nadaljnje šibkosti kitajske potrošnje se tudi obeti ne zdijo prav svetli. Nemški proizvajalci so junija zabeležili 0,2-odstotno znižanje indeksa industrijskih naročil glede na prejšnji mesec in 6,2-odstotno znižanje glede na junij lani, je sporočil Destatis. Najbolj so se skrčila v panogah strojegradnje in avtomobilske industrije, in sicer v primerjavi z majem za 0,9 oziroma 0,7 odstotka. Avtomobilska industrija je tako zabeležila že 17. zaporedni mesečni upad.

Julija sta dve petini podjetij poročali o pomanjkanju naročil. Najvišji delež podjetij, ki so poročala o upadu naročil julija, je bilo v tekstilni industriji, in sicer 66,5 odstotka. V kovinski in električni industriji je o pomanjkanju naročil poročala več kot polovica podjetij, v avtomobilski industriji 43 odstotkov, v kemični industriji pa 40 odstotkov podjetij.

Val stečajev, a robusten trg dela

Negotovost in usihanje prodaje pa se odraža tudi v rasti števila stečajev. V prvih treh mesecih leta je vlogo za stečaj podalo 5.209 podjetij oziroma za dobro četrtino več kot v istem obdobju lani. 

Največ primerov insolventnosti je bilo v sektorju prometa in skladiščenja, sledita gradbena industrija in druge gospodarske storitve, med katere spadajo tudi agencije za zaposlovanje. Deutsche Welle je poročal, da bi se število lahko do konca leta povečalo na približno 20 tisoč.

Podatki o številu stečajev in napovedi posameznih podjetij o prihodnjih prestrukturiranjih delovnih mest kot Damoklejev meč visijo nad trgom dela, kjer pa za zdaj ni zaznati poslabšanj. Brezposelnost se sicer povečuje, a je še vedno pri 3,4 odstotka in s tem med najnižjimi v Evropi.

Tudi število delovno aktivnih raste, in sicer že od prvega četrtletja 2021 dalje. V drugem četrtletju letos je bilo, kot smo poročali, v Nemčiji 46,1 milijona delovno aktivnih, kar je 0,1 odstotka več kot četrtletje prej in 0,4 odstotka več kot pred letom dni.

Povišice, da bi predramili zaspano potrošnjo

Na drugi strani je vprašanje, ali bo znatno povečanje realnih plač, ki sledi obdobju povišane inflacije, sčasoma razprlo denarnice tradicionalno zelo varčnih nemških potrošnikov. Stopnja varčevanja namreč ostaja visoka, kar odraža previdnost potrošnikov.

Podjetja so za zdaj pesimistična, da bi se to spremenilo, kažejo podatki. Razpoloženje v nemški trgovini se je julija opazno poslabšalo. Indeks nemškega inštituta za gospodarske raziskave Ifo se je znižal na minus 25,4 točke, potem ko je bil junija pri minus 19,5 točke. “Verjetnost, da bi v drugi polovici leta prišlo do znatne rasti prodaje v trgovini na drobno, postaja vse manj verjetna,” je v sporočilu za javnost zapisal analitik pri münchenskem inštitutu Patrick Höppner.

Državne spodbude za anemično gospodarstvo

Nemška centralna banka pa je v svežem mesečnem poročilu navedla, da vseeno ne vidi tveganj za globljo recesijo “v smislu široko osnovanega in dolgotrajnega zmanjšanja gospodarske aktivnosti”.

Julija je vlada Olafa Scholza predstavila sveženj ukrepov, ki naj bi okrepil anemično gospodarstvo in po vladnih ocenah dodal pol odstotne točke k rasti BDP v prihodnjem letu. Sveženj vključuje spodbude za naložbe podjetij, davčne spodbude za raziskave in razvoj ter spodbude s ciljem, da bi delavci dlje ostajali v delovnem razmerju.

Že v prihodnjih tednih pa ne prav usklajeno nemško koalicijo čaka razprava o proračunu za leto 2025. Trd oreh bo zlasti vprašanje, kako ob velikih potrebah izpolniti strogo pravilo dolžniške zavore, ne da bi gospodarstvu nalagali dodatne obremenitve.