Nekdanji slovenski olimpijci, ki so zagnali svoj posel: ni jih malo, kako jim gre

Posel Andreja Lončar 3. avgusta, 2024 05.15
featured image

Zaposlitev v družinskem podjetju, prodaja športne opreme, zdravstvo, gostinstvo. Nekdanji slovenski olimpijci pišejo zanimive – nekateri pa tudi zelo uspešne – poslovne zgodbe.

3. avgusta, 2024 05.15

Špela Pretnar, nekdaj uspešna alpska smučarka in članica legendarne ekipe ‘vražjih Slovenk’, je po koncu kariere le postopoma prekinila stik s profesionalnim športom. Najprej je bila namreč športna novinarka, nato predstavnica Smučarske zveze Slovenije (SZS) za odnose z javnostmi.

Pred tremi leti pa se je po koncu dela na zvezi začela zanimati za laserske tehnologije in njihovo uporabo v medicini. Iz smučarskih krogov je poznala Naceta Gartnerja, sicer diplomiranega fizioterapevta, in travmatologa Anžeta Kristana, ki sta delala v zdravstvenem centru Althea. Takratna lastnica centra je Gartnerju in Kristanu ponudila podjetje v odkup, zdravnika pa sta v posel povabila še nekdanjo smučarko, ki je postala tudi direktorica podjetja.

Naloge so si lepo razdelili, pravi Pretnar. “Nace in Anže delata vsak v svoji stroki, jaz pa izvajam storitev odstranjevanja kožnih sprememb z laserjem. Kupili smo Fotonin laser in sem se izšolala za delo z njim. Tudi vodenje centra je bilo zame nekaj novega. A sprejemanje novih izzivov mi nikoli ni bilo tuje, rada delam kaj novega in se učim.”

Podvojili prihodke

Zdravstveni center Althea je v zadnjih treh letih razširil nabor storitev. Ekipa, ki dela v centru, zdaj šteje že okoli 20 ljudi. Večinoma gre za zdravnike, od ortopedov in travmatologov do fizioterapevtov, dermatologa, radiologa, fiziatra ter administrativno osebje. Pravkar so se preselili v nove prostore v poslovni stavbi NGEN v Žirovnici na Gorenjskem.

Center je od leta 2021 prihodke povečal z 230 na lanskih 423 tisoč evrov, kažejo javno dostopni podatki, lani je imel šest tisoč evrov dobička. Pretnar pravi, da je k rasti zanimanja veliko pripomogla prepoznavnost Gartnerja in Kristana, ki sta uveljavljena strokovnjaka. Sprva so imeli že zato veliko strank iz vrst športnikov in rekreativcev, danes pa k njim hodijo ljudje iz cele Slovenije.

Ne vem, ali sem tak človek ali mi je to dal šport, a pri sebi opažam, da se ne ustrašim nobenega izziva, medtem ko v svoji okolici vidim, da se Slovenci pogosto bojijo novega in raje vztrajajo v coni udobja.

Špela Pretnar, nekdaj smučarka, danes direktorica zdravstvenega centra Althea

Vse se da, brez nepotrebne drame

Pa ji v poslu pomaga tudi kakšna izkušnja, ki jo je nabrala med športno kariero? “Ne vem, ali sem tak človek ali mi je to dal šport, a pri sebi opažam, da se ne ustrašim nobenega izziva, medtem ko v svoji okolici vidim, da se Slovenci pogosto bojijo novega in raje vztrajajo v coni udobja,” pravi sogovornica.

“Zase bi težko rekla, da sem imela neko klasično odraščanje, v športni karieri sem prepotovala svet. Trenirali ali tekmovali smo v državah, kjer je povsem drugačen jezik ali vozijo po drugi strani ceste. Marsikdaj se je bilo treba znajti in mislim, da sem se s tem naučila, da se vse da in to brez nepotrebne drame. To učim svojega otroka in zdaj upoštevam tudi v poslu,” sklene.

Peter Pen, Špela Pretnar
Špela Pretnar je po koncu smučarske kariere delala kot tiskovna predstavnica Smučarske zveze Slovenije (na sliki s Petrom Penom, nekdanjim trenerjem slovenske moške ekipe), danes pa je direktorica zdravstvenega centra v Žirovnici (Foto: Borut Živulović /Bobo)

Ostala v družinskem poslu

Pretnar ni edina nekdanja športnica in olimpijka, ki jo je zaneslo v zdravstvene vode. Nekdanji atlet in trikratni olimpijec Matic Osovnikar je pred desetletjem končal kariero in se posvetil stomatologiji. Danes je 11,3-odstotni lastnik družinskega podjetja Dental Market, ki upravlja Zobozdravstveni center Osovnikar v Škofji Loki. Podjetje, katerega največja lastnika sta Bernarda in Ljubomir Osovnikar (vsak s približno tretjinskim deležem), je imel lani dva milijona prihodkov in 158 tisočakov čistega dobička.

V družinskem podjetju se je po koncu kariere zaposlil tudi nekdanji kolesar Rok Drašler, ki je na poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju nastopil na krosu in v tretjem krogu odstopil. Drašler je s 34,6 odstotka največji posamični lastnik in direktor podjetja MDM, solastnica je njegova mama Marta Drašler. Skupina, ki se ukvarja z distribucijo in obdelavo nerjavnega jekla in aluminija, je v 2022 imela 122 milijonov prihodkov in 10 milijonov evrov čistega dobička. Rezultati za lani še niso objavljeni.

Prodajajo športno opremo

Nekdanja tekačica na smučeh Petra Majdič, ki je leta 2010 v kanadskem Vancouvru kljub hudi poškodbi osvojila olimpijski bron, se ukvarja z distribucijo opreme za tek na smučeh. Od leta 2019 je njeno podjetje potrojilo prodajo in lani ustvarilo 892 tisoč evrov prihodkov ter 24 tisočakov čistega dobička.

Sport Olympus nekdanjega veslača Iztoka Čopa, ki je leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju v dvojcu z Luko Špikom Sloveniji priveslal prvo olimpijsko zlato, skupno pa ima štiri olimpijske medalje, se ukvarja z uvozom in prodajo veslaških simulatorjev. Lani je podjetje imelo 820 tisoč evrov prihodkov, skoraj dvakrat toliko kot v letu 2022, in 16 tisočakov čistega dobička. Špik je po navedbah medijev osebni trener v Londonu.

Kanuist Andraž Vehovar, ki je uspeh športne kariere dosegel z osvojitvijo srebrne medalje na olimpijskih igrah 1996 v Atlanti, ima s prijateljem Juretom Berkom od leta 2014 podjetje Berk-Vehovar Kompoziti, ki se je specializiralo za kolesarske sedeže iz ogljikovih vlaken (tako imenovanega karbona). Podjetje iz Radomelj, v katerem ima Vehovar 40-odstotni lastniški delež, je imelo lani 441 tisoč evrov prihodkov (za tretjino več kot v 2019) in 17 tisoč evrov čistega dobička.

Iztok Čop, Luka Špik
Veslača Iztok Čop (v ospredju) in Luka Špik sta med najuspešnejšimi slovenskimi olimpijci; prvi ima štiri medalje, drugi tri. Čop se danes ukvarja s prodajo veslaških simulatorjev, Špik pa je osebni trener v Londonu (Foto: Profimedia)

S športnega terena v gostinstvo

Nekdanji deskar na snegu, svetovni prvak in trikratni udeleženec olimpijskih iger Rok Flander je zajadral v posel, a ne doma, temveč na afriškem otoku Mavricij. Kot je pred leti dejal za Siol.net, je tu že leta 2009, ko je bil še profesionalni športnik, odprl svoj prvi deskarski bar, danes pa ima več restavracij pod blagovno znamko Wapalapam.

V gostinstvo se je podal tudi Jani Klemenčič, nekdanji veslač in član četverca, ki je leta 1992 v Barceloni osvojil eno od prvih dveh olimpijskih medalj za samostojno Slovenijo. Podjetje Chilli, ki upravlja restavracijo Špica na Bledu, ukvarja pa se tudi z oddajo nepremičnin turistom, je imelo lani 2,4 milijona evrov prihodkov – dvakrat toliko kot leta 2019 – in 351 tisoč evrov čistega dobička. Z nekdanjim soveslačem Miho Pirihom pa ima Klemenčič tudi podjetje, ki se ukvarja s timbildingi in prirejanjem dogodkov za večja in manjša podjetja, a podatki o poslovanju niso javno dostopni.

Našteli smo le nekaj športnikov, ki so kariero nadaljevali v lastnih podjetjih, podobnih primerov pa je še kar nekaj. Sara Isaković, ki je še vedno edina Slovenka z olimpijsko medaljo v plavanju, se denimo ukvarja s svetovanjem na področju psihologije. Nekdanja smučarka Alenka Dovžan ima restavracijo, za njenim nekdanjim panožnim kolegom Juretom Koširjem pa je propadla zgodba s podjetjem za prodajo izdelkov za šport in prosti čas SVS šport, ki je navadnim upnikom ostalo dolžno milijon evrov. Stečaj je bil končan februarja lani.