Nekatere evropske banke odpirajo pipico orožarjem, NLB ohranja rdečo luč

Geopolitične napetosti in posledično naraščajoč pritisk za večanje obrambnih izdatkov spreminjajo tudi evropski bančni trg. Velike banke, kot so Deutsche bank, UniCredit in Commerzbank, se vse bolj posvečajo vlaganjem v obrambno industrijo; na eni strani, ker želijo servisirati podjetja v tej strateški panogi, na drugi se jim tu ponuja priložnost za zaslužek.

Tradicionalno so bile banke po Evropski uniji (EU) precej previdne pri poslovanju s to panogo. Razlog so bili etični pomisleki, tveganje izgube ugleda, tudi regulatorne omejitve. To so občutila predvsem mala in srednja podjetja, ki so jim – to je slišati tudi v slovenskih obrambnih podjetjih – močno pripirale vrata.

“Številna obrambna podjetja so imela težave s preprostimi stvarmi, kot je odprtje bančnega računa,” je za Bloomberg nedavno dejal soustanovitelj nemškega proizvajalca brezpilotnikov Quantum Systems Florian Seibel. Tudi Balazs Nagy, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Tytan Technologies, je dejal, da je njegovo podjetje potrebovalo več kot leto dni, da je odprlo bančni račun v Nemčiji, kljub temu da je imelo poroštvo zvezne dežele.

Še težji je za ta podjetja dostop do posojil, jamstev in drugih bančnih storitev, ki jih podjetja potrebujejo pri poslovanju.

Kot alkohol, tobak in igralništvo

Sredi lanskega leta objavljena analiza financiranja šestih evropskih obrambnih velikanov, ki so med letoma 2019 in 2023 dobavljali orožje Izraelu, je pokazala, da največje evropske bančne skupine že zdaj servisirajo velika obrambna podjetja. Podjetja Boeing, General Dynamics, Leonardo, Lockheed Martin, RTX in Rolls-Royce so pri njih najela 36,1 milijarde evrov posojil in zavarovanj, bankeso imele po ugotovitvah avtorjev poročil v lasti za 26 milijard evrov delnic in obveznic obrambnih podjetij (nekatera imajo sicer tudi druge dejavnosti).

Prednjačili sta francoski BNP Paribas in Credit Agricole, na seznamu sta tudi italijanski Unicredit in Intesa SanPaolo, ki poslujeta tudi pri nas, financirata pa predvsem italijanski orožarski konglomerat Leonardo.

Kot uvodoma omenjeno, pa je drugače pri malih in srednjih podjetjih. Tem banke praviloma kot zavrnitveni razlog navedejo neskladje s smernicami trajnostnega poslovanja (ESG), je navedeno v nedavno objavljenem poročilu Natovega inovacijskega sklada (NIF), ki težek dostop do financiranja navaja kot eno od pomembnih ovir za razvoj evropske obrambne industrije in povečevanje obrambnih izdatkov.

“To izključitev pogosto povzročajo okoljske, socialne in upravljavske smernice (tako imenovani ESG), na katere pa lahko vpliva tudi pritisk zagovorniških skupin in pomisleki glede tveganj za ugled in percepcijo javnosti. V zadnjih letih je bila industrija uvrščena ob bok tako imenovanim ‘grešnim dejavnostim’ (angleško sin stocks), kot so alkohol, igre na srečo in tobak, kar še dodatno prispeva k negativnemu dojemanju, ki spodkopava vlogo panoge v družbi,” piše sklad.

V nadaljevanju banke in sklade pozove k reviziji internih politik, saj da trenutno stanje omejuje proizvodnjo in tudi razvoj obrambne industrije.

V zadnjih letih je bila obrambna industrija uvrščena ob bok tako imenovanim ‘grešnim dejavnostim’ (angleško sin stocks), kot so alkohol, igre na srečo in tobak, kar dodatno spodkopava vlogo panoge v družbi.

Natov inovacijski sklad (NIF)

Odločitev banke

Na Banki Slovenije pa so za Forbes Slovenija pojasnili, da kakšne posebne zakonske omejitve, ki bi bankam prepovedovala poslovanje s poslovnimi subjekti, ki se ukvarjajo z orožjem in drugo vojaško opremo, ne obstajajo, niti ni takih usmeritev podala Banka Slovenije. “Banke pa so dolžne upoštevati veljavne omejevalne ukrepe, ki jih je sprejela Republika Slovenije in v okviru katerih je poslovanje z določenim blagom in storitvami (med katerimi je lahko tudi vojaška oprema) izrecno prepovedano,” pravijo.

Iz tega je mogoče razumeti, da je morebitna zadržanost pri teh poslih odločitev banke, kar v nadaljevanju odgovora navede tudi centralna banka. “Banka lahko v okviru lastne poslovne politike in tako imenovane politike sprejemljivosti strank, pri oblikovanju katere lahko banko vodi upravljanje tveganj za pranje denarja ali financiranje terorizma ter tveganj na okoljskem in družbenem področju, opredeli, da v določenih primerih poslovnega razmerja ne bo sklenila oziroma sprejme ukrep prekinitve obstoječega poslovnega razmerja,” navaja.

Potrebe trga, a tudi priložnost za zaslužek

Nekatere največje evropske banke so v preteklih mesecih ubrale drugo pot in zrahljale omejitve; tuji mediji poročajo o tem, da so denimo Unicredit, Commerzbank, Deutsche Bank naklonjene povečanju poslovanja z obrambno industrijo.

Deutsche Bank, ki financira približno 400 obrambnih podjetij po vsem svetu, v zadnjem času pa je pridobila več deset novih, je marca ustanovila 30-člansko delovno skupino za obrambo in infrastrukturo za presojo poslov iz panoge obrambe. Tudi investicijska divizija Deutsche Bank je nedavno spremenila politiko, ki ji po novem omogoča vlaganja v obrambno industrijo.

Po pozivu več držav članic je tudi svet guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB), banke Evropske komisije, na marčevski seji razširil nabor projektov na področju varnostno-obrambne industrije in infrastrukture. Bančna skupina po novem lahko financira naložbe v gradnjo vojašnic in vojaških skladišč, transportna vozila in zrakoplove, medtem ko orožje in strelivo ostajata izključena.

Glavni razlog za spremembo bančnih politik so geopolitične napetosti. Zaradi vojne v Ukrajini na pragu Evrope številne države povečujejo obrambne proračune. Ta postopek je še pospešilo ravnanje ZDA, ki so dolgo branile Evropo, trenutno vladajoča administracija Donalda Trumpa pa je to nalogo postavila pod vprašaj.

Nekatere države, tudi Slovenija, zato hitijo s povečevanjem obrambnih izdatkov na vsaj dva odstotka BDP, kolikor je cilj Nata. Posledično se bo povečevalo povpraševanje po obrambnih proizvodih in storitvah, podjetja, ki jih bodo zagotavljala, pa bodo potrebovala financiranje.

“Če bi se Natova zahteva glede obrambnih izdatkov držav v prihodnjih treh do petih letih premaknila z dveh na 3,5 odstotka BDP, bi to lahko povzročilo več kot tisoč milijard evrov dodatnih naložb, ki bodo potrebne v Evropi,” je za Bloomberg nedavno povedal vodja korporativnega in investicijskega bančništva pri največjem nemškem posojilodajalcu Fabrizio Campelli.

Samo načrt nemške vlade, da bo povečala izdatke za obrambo in infrastrukturo za tisoč milijard evrov bi po nekaterih ocenah lahko nemškemu finančnemu sektorju prinesel milijardo evrov dodatnih letnih prihodkov, je poročal Bloomberg.

Moje podjetje bi v vsaki drugi panogi dobilo posojilo, ker je obrambno, pa ga ne.

Miloš Milosavljević, ustanovitelj in direktor Valhalla Turrets

Rdeča luč NLB

Kot omenjeno, tudi naša podjetja kot eno glavnih ovir za rast vidijo težek dostop do financiranja. Lastnik podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević nam je pred kratkim dejal, da njegovo podjetje ne dobi posojila, saj banke ne financirajo podjetij iz obrambne panoge.

“Moje podjetje bi v vsaki drugi panogi dobilo posojilo, ker je obrambno, pa ga ne,” je dejal Milosavljević, ki pa meni, da se bo to zdaj zaradi povečanih potreb spremenilo.

A v naši največji NLB ohranjajo odklonilen odnos do financiranja orožarskih poslov. “NLB ostaja pacifistična banka,” je za Bloomberg Adria nedavno dejal šef največje slovenske banke Blaž Brodnjak.

“NLB ima stroge izključitvene pogoje glede financiranja določenih dejavnosti in se izogiba financiranju dejavnosti, ki bi lahko bile škodljive za družbo ali okolje,” so za Forbes Slovenija pojasnili v banki. “Med temi pogoji je tudi izključitev financiranja proizvodnje ali trgovine z orožjem in strelivi, vključno z razvojem, proizvodnjo, trgovino ali distribucijo jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, protipehotnih min in kasetnega streliva, streliva, ki vsebuje osiromašeni uran.”

Kot pravijo, se banka osredotoča na financiranje projektov, ki prispevajo k razvoju in gospodarski rasti v regiji, kar pa banki pomaga “ohranjati pozitiven ugled in zaupanje med strankami ter vlagatelji”.

Iz druge največje OTP banke in Intese SanPaolo nam niso odgovorili na vprašanja, medtem ko so nam v Unicreditu dejali le, da sledijo trajnostnim politikam matične skupine in nas napotili na njihovo spletno stran. Njihova trajnostna politika vsebuje določene omejitve za financiranje obrambnega sektorja, in sicer prepoved dobave, ki bi kršila kakšno prepoved ali embargo, prepoved izvoza orožja ali ključne infrastrukture režimom, ki zatirajo civilno prebivalstvo …

Dražji kot drugi komitenti

Da so nekatere slovenske banke odrekle tej panogi, potrjujejo tudi na Banki Slovenije. “Na splošno lahko pojasnimo, da so se nekatere poslovne banke oziroma hranilnice v Republiki Sloveniji zaradi upravljanja tveganj, zaradi katerega imajo dodatno delo (denimo pogostejši obdobni pregledi stranke, intenzivnejši monitoring, predložitev več dokumentacije) in s tem tudi višje stroške, odločile za uvedbo strožje politike glede sprejemljivosti strank,” pravijo.

Dodajajo, da morajo v skladu z nedavnimi spremembami zakona o plačilnih storitvah banke, ki zavrnejo sklenitev poslovnega razmerja ali ga odpovejo, praviloma za to navesti konkretne razloge in to tudi dokumentirati.

Na Banki Sloveniji pravijo še, da se v zadnjih mesecih, ko tudi pri nas spremljamo pospešena prizadevanja za povečanje obrambnih izdatkov, izpostavljenost bank do tega sektorja ni bistveno povečala. “V prvih treh mesecih se je izpostavljenost bank do podjetij iz grozda obrambne industrije Slovenije povečala za slabih 25 milijonov evrov, dana posojila pa le za pet milijonov evrov. Pri tem nimamo informacij, ali so s temi dodatnimi sredstvi financirani projekti s področja obrambe ali pa iz kateregakoli drugega poslovnega področja teh podjetij,” so nam pojasnili v centralni banki.

Poglejte tudi podkast s Suzano Lovec: Najprej ljubimca, zdaj zakonca, nato še brat in sestra