Napovedovali večmilijonski dobiček, leto sklenili z več kot 40 milijoni izgube

Zreški Unior bo po jutrišnji seji nadzornega sveta objavil revidirano letno poročilo. Po naših neuradnih informacijah je proizvajalec odkovkov in ročnega orodja s prek 1.400 zaposlenimi v 2024 ustvaril več kot 40 milijonov evrov izgube. Številka je visoka predvsem glede na to, da je podjetje še v začetku lanskega leta napovedovalo dobiček, in sicer 3,4 milijona evrov za matično podjetje, osem milijonov evrov za skupino.

Za zdaj so uradno objavljeni devetmesečni rezultati (torej do konca lanskega septembra); v tem obdobju je imel Unior ob 148 milijonih evrov prihodkov sedem milijonov evrov čiste izgube.

Sicer slabo likvidna delnica Uniorja je od lanske jeseni, ko se je začelo govoriti o slabem poslovanju podjetja, izgubila približno petino vrednosti. Zadnje čase se je z njo trgovalo po sedem do 8,5 evra na delnico.

Strojegradnja pod lupo revizorjev

Izgubo podjetja naj bi poglobile predvsem slabitve v segmentu strojegradnje, kjer naj bi se po navedbah različnih sogovornikov iz in blizu vodstva zreškega podjetja kazali sumi nepravilnosti pri knjiženju stroškov. Tako naj bi se več let predvsem z napihovanjem vrednosti zalog prikrivalo izgubarsko poslovanje programa. Koliko časa naj bi se to dogajalo, za zdaj ni znano, dogajanje pa skladno s sklepom nadzornega sveta zadnje mesece preverjajo revizorji.

Iz preteklih letnih poročil sicer ne izhaja, da bi zunanji revizorji zaznali kakšno neskladje. Franc Dover, ki je do sredine leta 2023 vodil nadzorni svet Uniorja, nam je dejal, da je strojegradnja imela svoje izzive, a da je ves čas imela tudi naročila in da sam ni zaznal kakšnih nepravilnosti. Z dogajanjem v strojegradnji pa naj bi bila povezana januarska odstopa člana uprave Uniorja Branka Bračka ter predstavnice zaposlenih v nadzornem svetu Saše Koren, ki je zaposlena v programu strojegradnje.

Sedanja uprava Uniorja, ki jo vodi Robert Vuga, program postopoma ukinja. Kot nam je pojasnil sindikalist Mirko Hirci, so večino od 155 zaposlenih v proizvodnji že razporedili v druge oddelke, nekaj jih je ostalo, da dokončajo odprte posle, ter za potrebe vzdrževanja. Odpovedi pa so prejeli zaposleni v podpornih službah.

Po navedbah sindikalista pa tudi zaposleni čakajo, kaj bo pokazala revizija, saj se marsikdo sprašuje, ali je – če seveda držijo navedbe o nepravilnostih – nadzorni svet opravljal svoje delo.

Podpora bank

Pri vsem skupaj se postavlja predvsem vprašanje, kako na dogajanje gledajo banke. Septembra lani je imel Unior 97 milijonov evrov finančnih obveznosti in še 50 milijonov evrov poslovnih obveznosti.

Podjetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen po naših informacijah dosegli 8,5 milijona evrov (7,6 milijona evrov v 2023).

Kot nam je dejal vir iz vodstva družbe, je uprava v zadnjem letu – ob skrbi za redno poravnavanje obveznosti – tako banke kot kupce redno obveščala o stanju v družbi in poteku prestrukturiranja. Decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za finance, njena osrednja naloga pa je komunikacija z bankami.

Za zdaj naj bi si uprava podporo financerjev zagotavljala predvsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja. Poleg že omenjenega postopnega zapiranja programa strojegradnje so se odločili za zaprtje obrata v Starem trgu ob Kolpi, sklenili so pogodbo o prodaji turistične hčerinske družbe Unitur, ki upravlja Terme Zreče in turistični center na Rogli (kupec čaka še na dovoljenje regulatorja).

Ti ukrepi so vodili tudi v zmanjšanje števila zaposlenih; podjetje je v pol leta zapustilo več kot 200 delavcev, polovica je dobila odpovedi. Prodaja Štore Steel pa je, kot smo pisali, padla v vodo.

Vir blizu vodstvu Uniorja tako pravi, da ima podjetje podporo posojilodajalk, k čemur prispeva tudi relativno dobro stanje naročil v glavni diviziji odkovkov za avtomobilsko industrijo. To pa je hkrati tudi glavno tveganje za poslovanje Uniorja, saj so razmere negotove in nepredvidljive, dolgoročnih pogodbenih odnosov v tej panogi ni več.

V iskanje svežega kapitala

Vuga je nedavno dejal, da je za normalen razvoj podjetja potrebna dokapitalizacija, ki bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujno potrebne naložbe v avtomatizacijo proizvodnje odkovkov.

Pri KPMG zdaj pripravljajo tako imenovani neodvisni pregled (angleško independent business review), s katerim želijo ugotoviti kapitalsko ustreznost podjetja glede na poslovne načrte ter koliko kapitala podjetje še potrebuje.

Potem naj bi bilo jasno, ali dokapitalizacija, in če da, koliko. Povečanje osnovnega kapitala bi morali nato odobriti tudi obstoječi delničarji, postopek pa bi lahko trajal še slabo leto dni.