“Naložbi, ki ju izvajamo v Lendavi in Ljubljani, bi bili v ZDA do štirikrat dražji”

Vodstvo Leka, ki je del skupine Sandoz, trenutno domuje na lokaciji med Verovškovo in Vodovodno v Ljubljani. Glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Gregor Makuc, ki je na položaj prišel pred pol leta, lahko iz začasnih prostorov spremlja napredek del na gradbišču razvojnega centra za podobna biološka zdravila na sosednjem zemljišču, ki naj bi bil zgrajen prihodnje leto.

Poleg razvojnega centra bo tu zrasla tudi nova upravna stavba za okoli 800 zaposlenih v vodstvu in podpornih službah podjetja.

“Veselimo se tudi 150 kvadratnih metrov velikega medicinsko-farmacevtskega muzeja v pritličju z zbirko Bohuslava Lavičkega, lekarnarja, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja postavil zbirko. Ta bo v celoti restavrirana, sodobno postavljena, možen bo samostojen ogled z veliko digitalnih vsebin. Od Lavičkovih potomcev smo dobili tudi nekaj osebnih predmetov,” pove Makuc.

Druga osrednja Lekova lokacija po odcepitvi od Novartisa pred dvema letoma je Lendava. Tu zdaj farmacevt proizvaja klavulansko kislino, ključno učinkovino antibiotika amoksiklav, ki ga izdelujejo v avstrijskem Kundlu. Poleg tega ima Sandoz v Lendavi svoj največji center za pakiranje trdnih izdelkov s 24 linijami. Obe enoti skupaj zaposlujeta okoli 800 ljudi.

Trenutno se v Lendavi izvaja 400-milijonska naložba, s katero bo farmacevt k nam pripeljal še proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. “V Sloveniji gradimo celostno zgodbo verige podobnih bioloških zdravil,” pojasni Makuc, ki ne skriva želje, da bi Slovenija v prihodnjih letih postala tudi Sandozova izbira za proizvodnjo teh zdravil z velikim tržnim potencialom.

Gospod Makuc, na čelu Leka ste od lanskega septembra. Ta čas je v poslovnem okolju verjetno najbolj zaznamovala ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA in njegova carinska vojna. Vi ste v nasprotju z vašim predhodnikom Robertom Ljoljom, ki je v Leku prehodil pot od študenta do predsednika uprave, diplomant politologije in mednarodnih odnosov. Med letoma 2000 in 2004 ste bili zaposleni v kabinetu predsednika vlade, v Leku pa ste zaposleni 14 let. Vam znanje s področja politike, mednarodnih odnosov trenutno koristi pri vodenju podjetja?

V bistvu zelo. Družboslovni profil izobrazbe ti da neko širino in možnost razumevanja dinamike sprememb v družbi, kar v teh turbulentnih časih pride zelo prav. To pa potem lahko dopolniš s specialnimi znanji, v mojem primeru s področja farmacije.

Začel sem v kabinetu predsednika vlade. To je bilo v času, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo (EU), Nato, začeli so se uvodni pogovori o vstopu v evrsko območje. To je bilo obdobje nepredstavljivih in neprecenljivih izkušenj, saj smo potovali po celem svetu, srečevali različne ključne politike tistega časa. Takrat sem do obisti spoznal, kako deluje državni aparat, kar mi je prišlo zelo prav, ko sem prestopil v poslovni svet in se začel ukvarjati s farmacijo, z vprašanjem dostopnosti zdravil za paciente.

Negotovost v poslovnem okolju je trenutno po nekaterih ocenah najvišja po drugi svetovni vojni, tudi ali predvsem na račun geopolitičnih premikov. ZDA so ta teden napovedale preiskavo, ki bo podlaga za uvedbo carin na farmacevtske izdelke in polprevodnike. Trumpov sekretar za trgovino Howard Lutnick je ta teden dejal, da jih pričakuje “v mesecu ali dveh”. Ali že same napovedi carin kaj vplivajo na vaše poslovanje? Kaj bi za Sandoz in Lek pomenila njihova uvedba?

Lek je del skupine Sandoz, ki ima sedež v Baslu v Švici, in neposredno ne izvaža ne na evropski ne na ameriški trg oziroma po svetu. Poslujemo prek matice, ki skrbi za izvoz po različnih delih sveta. Neposrednega vpliva na naše poslovanje ni, posredni pa je, saj imamo v Sloveniji kar nekaj proizvodnih in razvojnih kapacitet, tudi za prodajo na ameriškem trgu.

V Lendavi imamo denimo center za pakiranje trdnih izdelkov v končno embalažo, ki jih potem distribuiramo po vsem svetu. Trenutno je v teku certifikacija teh izdelkov tudi za ameriški trg. Morebitne dodatne carine bi bile dodaten strošek, kar seveda lahko vpliva na končno ceno in povpraševanje po teh izdelkih v ZDA.

Največji trg za skupino Sandoz je sicer Evropa, kjer ustvarimo več kot polovico prihodkov od prodaje. Ameriški trg pa je zanimiv, ker je največji trg z zdravili na svetu. Sandoz bo vlagal tudi v ZDA, seveda pa bo ključna prilagodljivost in sprotno odzivanje na spremembe, ki jih dnevno napoveduje ameriška administracija.

Šef Sandoza je za Bloomberg dejal, da bodo carine na koncu vodile v višje cene.

Zdravila so zanimivo področje, saj je težko hitro prevaliti kakršne koli stroške carin, regulatornih stroškov na pacienta. V Evropi, kjer so cene zdravil na recept regulirane, je to praktično nemogoče, saj cene določajo posamezne države. Ameriški trg je malo bolj fleksibilen, ker nimajo reguliranih cen, ampak se oblikujejo prosto na trgu.

Težko je predvideti, kaj se bo zgodilo s carinami, kakšne in kdaj bodo uvedene, tudi kakšen bo odziv industrije.

Je pa Trump dejal, da bodo carine “tako visoke, kot še nikoli”.

Jaz bi rekel, da počakajmo, da vidimo, kaj se bo dejansko zgodilo. Zaenkrat praksa predsednika Trumpa kaže, da veliko napoveduje, po uvedbi zamrzne in potem ocenjuje. S tem se očitno tudi pogajalska izhodišča spreminjajo in prilagajajo.

Ključno je, da smo proizvajalci s sedežem v Evropi povezani ter da se pazljivo odločamo glede kakršnih koli ukrepov.

‘Zahodni’ standard, a za nižjo ceno

Trump carine uvaja tudi z argumentom, da želi vrniti proizvodnjo zdravil nazaj v ZDA. Farmacevti opozarjajo, da to ne gre čez noč. Menite, da bi to lahko vplivalo na zmanjšanje naložb v Evropi in pri nas?

Vsako multinacionalno podjetje, ki se odloča za naložbo, pregleda in oceni situacijo v več državah. Tako je bilo tudi v primeru Slovenije, ko smo se kot ena od Sandozovih držav borili za polmilijardni naložbi.

To je znesek, za katerega bi se borila vsaka država na svetu in poskušala pokazati svoje prednosti, možnosti spodbud, lokalnih prednosti. Korporacija pa odločitev sprejme po skrbnem pregledu in celostni analizi učinkov na dolgi rok, ne kratkoročnih učinkih enega ukrepa.

Kaj je prepričalo Sandoz?

Slovenija je bila izbrana, ker smo izpolnili vsa ključna merila za uspeh in dolgoročno stabilnost naložbe.

Imeli smo zagotovljena lastna zemljišča, vsa dovoljenja glede umeščanja v prostor, močno podporo lokalnih skupnosti. Ogromno vlogo so odigrala akademska in raziskovalna središča, ki so pokazala veliko pripravljenost za prilagoditev programov – Univerza v Mariboru je odprla tudi nov program študija farmacije. Pomembna je bila politična podpora in stabilnost države.

Velik plus je bil tudi predvidljiv davčni sistem. Tega lahko absolutno izboljšamo, a pri nas se davki ne spreminjajo čez noč, kar podjetjem olajša načrtovanje. Podobno je z delovnopravno zakonodajo. Tu je relativno visoka zaščita delavcev, hkrati pa so predvidljivi pogoji, pod katerimi lahko podjetje zaposluje in kako potem zaposleni krožijo.

Ko so dali vse stroške na tehtnico, je bila Slovenija zanimiva zato, ker je učinkovitost in kakovost izvedbe na ravni zahodnih držav, hkrati pa smo še vedno cenejši. Če bi želeli obe naložbi, ki ju zdaj izvajamo v Lendavi in Ljubljani, izpeljati v ZDA, bi bili stroški po interni oceni tri- do štirikrat višji. Če vemo, da so v proizvodnji generikov in podobnih bioloških zdravil precej manjše marže kot v proizvodnji originalnih zdravil, bi tako veliko naložbo zelo težko upravičili.

LEK V ŠTEVILKAH

123 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega
7 odstotkov vložijo v raziskave in razvoj (2024: 105 milijonov evrov)
3.200 zaposlenih, od tega 5 odstotkov tujcev
500 milijonov evrov vlaganj v Lendavi in Ljubljani, ki prinašajo več kot 500 delovnih mest

S katerimi lokacijami ste se borili? So bile to bolj ali manj obstoječe Sandozove proizvodne lokacije, kot je avstrijski Kundl?

Lastniki so preverjali sinergije obstoječih lokacij, hkrati pa so proučevali možnost naložbe v državah, kjer še nimamo proizvodnje ali razvoja. Govorimo denimo o Kanadi, Indiji, ki je zanimiva z vidika stroškov, in nekaterih drugih evropskih državah.

Lendava kot “območje velikih priložnosti”

Tako v Lendavi kot v Ljubljani danes že gradite.

Lendava je po našem mnenju območje velikih priložnosti. Primer je že sodelovanje z univerzo v Mariboru in odpiranje novega študijskega programa farmacije ter sooblikovanje trening centra za gradnjo kompetenc za naše bodoče zaposlene. V nobeni drugi državi nobena javna univerza ni bila sposobna tako hitrega odziva in oblikovanja novega programa zaradi specifik in potreb enega samega podjetja.

Je pa še živ spomin na Prevalje, kjer je Lek leta 2018 zgradil tovarno, že v 2019 pa napovedal njeno zaprtje.

Res je. Razlog je bila odločitev Sandoza, da bo vse aktivnosti v zvezi s proizvodnjo antibiotikov konsolidiral v avstrijskem Kundlu.

Dodatno jamstvo, da se v Lendavi to ne bo zgodilo, je, da po ločitvi od Novartisa Sandoz gradi lastne kapacitete, Lendava pa bo za zdaj edini Sandozov proizvodni obrat na svetu, kjer se bodo proizvajale učinkovine za podobna biološka zdravila.

Ko so dali (v Sandozu, op. a.) vse stroške na tehtnico, je bila Slovenija zanimiva zato, ker je učinkovitost in kakovost izvedbe na ravni zahodnih držav, hkrati pa smo še vedno cenejši.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka

V kateri fazi je zdaj projekt?

Gradnja poteka po načrtu. Gre za modularni način gradnje, s čimer bomo zagotovili, da bo ob izgradnji objekt tudi že v celoti opremljen in bo lahko zaživel do konca prihodnjega leta.

Ker bomo zaposlili 330 novih sodelavcev, je pomemben dejavnik kadrovanje. Območje Lendave ima okoli 10 tisoč prebivalcev, mi pa bomo po izvedbi naložbe imeli tam več kot tisoč zaposlenih. Seveda ne bodo vsi prebivali v občini, nekateri pa tudi. Nam je ključno, da jim zagotovimo čim boljše pogoje dela in možnost razvoja zanje ter njihove družine.

Pomembno je sodelovanje z mariborsko univerzo, pa tudi z izobraževalnimi institucijami na Madžarskem in Hrvaškem. Da bi pridobili ključne in najboljše kadre, se oziramo tudi proti Avstriji in zahodnim državam.

Pri tem čezmejnem povezovanju mislite predvsem na izobraževalne institucije denimo z zagrebško univerzo?

Zagrebško in tržaško univerzo, ob petkovem obisku švicarskega ministra za gospodarstvo smo se pogovarjali tudi o možnostih sodelovanja z najboljšimi tehničnimi inštituti iz Züricha in Lozane. Nagovarjamo različne inštitute, da spodbujamo čim več izmenjav in da tudi našim inštitutom pomagamo pri povezovanju znotraj regije ter širše.

Prioriteta so mladi talenti, ki jih nagovarjamo že tekom študija ter prek praks, štipendij in dogodkov pritegnemo in vzgajamo že v času izobraževanja. Imamo okoli 50 praktikantov in podelimo okoli 20 štipendij letno. Tudi po zaposlitvi je pomembno stalno izobraževanje; v povprečju ima zaposleni v Leku 14 dni izobraževanja letno.

Koliko od 330 predvidenih delovnih mest ste že zapolnili?

Kadre zaposlujemo vse od začetka gradnje. Razloga sta dva: da lahko morebitne manjkajoče kompetence zgradimo že tekom gradnje objekta in da bomo imeli ob prevzemu objekta delovna mesta že popolnjena. V Lendavi smo tako že našli okoli 80 od 330 zaposlenih.

Ste nepravilnosti pri izplačilih regresa izpred dveh let odpravili?

Zgodba je bila razčiščena, napake so bile finančno ovrednotene in poračunane.

Je bil to velik finančni zalogaj?

Premalo izplačana nadomestila so bila v skladu z zakonodajo povrnjena vsem trenutnim in nekdanjim zaposlenim za obdobje petih let, izplačane so bile tudi zamudne obresti za tri leta, kot to določa zakon.

Poskušamo pa v Leku take zaplete čim bolj transparentno rešiti, najprej s socialnimi partnerji, nato tudi s sodelavci.

Lek ustvari dobra dva odstotka slovenskega BDP

Kako ste poslovali lani?

O številkah ne morem govoriti, ker letno poročilo še ni bilo objavljeno. Lahko pa naredim analogijo s skupino Sandoz, ki je že objavila rezultate. Prihodki so znašali 10,4 milijarde dolarjev, tako imenovana temeljna EBITDA marža pa je presegla 20 odstotkov.

Povečevanje teh dveh kazalcev sta bili tudi zavezi, ko se je Sandoz v 2023 odcepil od Novartisa.

Je podobno rast beležil tudi Lek?

Ja, poslovanje je bilo skladno z načrti. Letošnje leto zna biti turbulentno zaradi dogajanja v ZDA, a v prvih mesecih poslujemo skladno z načrti. Velik poudarek je na stroških, da lahko ohranjamo ustrezno raven marž.

Koliko bosta naložbi v Ljubljani in Lendavi prispevali k prihodkom Leka?

Po izgradnji in zagonu obratov bodo stekle še certifikacije, pregledi s strani regulatornih organov ter prenos iz drugih sodelovanj, ki jih imamo danes. Sandoz trenutno nima lastne proizvodnje podobnih bioloških zdravil, to nam deloma zagotavlja Novartis, deloma drugi ponudniki na trgu.

Tudi, če odpremo oba centra v prihodnjem letu, bo tržni učinek torej prišel z zamikom. Ko bo prenos izveden, bo lažje govoriti tudi o finančnih učinkih za Lek in Sandoz.

Koliko Lek prispeva k slovenskemu BDP in ali še drži, da je dodana vrednost okoli 123 tisoč evrov?

Zadnji podatek o deležu v BDP je 2,2 odstotka. Podatek o dodani vrednosti drži, pri čemer računamo, da bo še rasla, ko se bomo z obema naložbama še bolj usmerjali v segment z višjo dodano vrednostjo.

V Sloveniji imamo dve stvari, nad katerima so tujci začudeni. Prva je, da je 60 odstotkov Slovenije prekrite z gozdovi in da smo poleg skandinavskih ena najbolj gozdnatih držav, druga pa, da imamo 60 odstotkov površin zaščitenih. Območij, na katera lahko umeščaš objekte, je razmeroma malo.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka

Bo v Sloveniji tudi proizvodnja podobnih bioloških zdravil?

Kot pravite, je želja v Sloveniji zgraditi celostno verigo za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil.

V Ljubljani bomo imeli razvoj, v Lendavi bomo proizvajali učinkovino za podobna biološka zdravila, čakamo pa še odločitev Sandoza glede lastnih proizvodnih kapacitet končnih izdelkov.

Po ločitvi od Novartisa namreč Sandoz nima lastnih proizvodnih zmogljivosti; trenutno vseh 12 podobnih bioloških zdravil, ki jih tržimo, proizvajamo prek Novartisa in drugih pogodbenih partnerjev. Verjetno bo šel Sandoz tudi v izgradnjo lastnih kapacitet zaradi sinergij, nadzora, odpornosti, večje predvidljivosti. Upamo, da bo to znotraj Evrope, da bi povečali tudi odpornost kontinenta na področju zagotavljanja terapevtskih rešitev, vsi se še spomnimo covida. Tu bomo gotovo konkurirali.

Že gledate za primernim zemljiščem?

Poskušamo imeti ustrezne akte in zemljišča že pridobljena, zanimiva je Ljubljana, kjer imamo nekaj opcij, tudi Lendava. Imamo prednost, da že imamo ustrezna zemljišča, na katerih se lahko tovrstni objekti umeščajo v prostor.

Ste zemljišča torej nakupovali na zalogo?

Ja, nakup zemljišč je ena tistih odločitev, ki jih vodstvo najlažje sprejme, saj njihove vrednosti in vrednosti nepremičnin nasploh rastejo, zato tudi če kaj kupiš in se izkaže, da ne potrebuješ, lahko prodaš.

Je pa zelo velika prednost, če imaš na voljo zemljišča, pa tudi dober stik z lokalnimi skupnostmi, da se lahko gradbena dovoljenja pridobi razmeroma hitro.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan je v oddaji Tarča pred časom omenil, da v Sloveniji praktično ni več prostih zemljišč za industrijo.

V Sloveniji imamo dve stvari, nad katerima so tujci začudeni. Prva je, da je 60 odstotkov Slovenije prekrite z gozdovi in da smo poleg skandinavskih ena najbolj gozdnatih držav, druga pa, da imamo 60 odstotkov površin zaščitenih. Območij, na katera lahko umeščaš objekte, je razmeroma malo. Če upoštevamo, kako imamo razmeščene industrijske cone, je področij, na katerih je mogoče postaviti nek proizvodni objekt kapacitete 30 krat 100 metrov z vso infrastrukturo, razmeroma malo.

Daleč od tega pa, da bi bile možnosti izčrpane. Pri tem mislim, da je ključno, da smo pozorni, kakšno industrijo si želimo imeti v Sloveniji, kakšno dodano vrednost s tem ustvarjamo in kako objekte umeščamo v posamezne predele Slovenije. Je pa res, da je avtocestni križ preobremenjen, zato pri nas zaposleni, ki se vozijo v Ljubljano, lahko delajo tudi od doma.

Koliko dela od doma imate v Leku?

Delo od doma je omogočeno vsem tistim, ki niso vezani na razvoj ali proizvodnjo, takih je okoli 1.300 zaposlenih. Priporočeno je, da delajo polovico časa na delovnem mestu, polovico na daljavo. V soglasju z vodjo je to razmerje lahko tudi drugačno. 

Veliko zanimanje razvojnikov

Kako težko bo zagotoviti razvojne kadre?

V Ljubljani, kjer bomo zaposlili okoli 200 ljudi, že iščemo kandidate. Tu bomo potrebovali med drugim tudi kadrovske profile, ki jih naše univerze ne vzgajajo oziroma nimamo ustreznih programov, zato jih bomo iskali na svetovnem trgu. Govorimo o ozkih razvojnih potrebah, ki terjajo specifične izkušnje teh delavcev.

Opažamo, da sta dve močni središči, od koder lahko dobiš take talente; prvo je vzhodna obala ZDA, drugo pa Cambridge in Oxford v Veliki Britaniji. Tu imajo podjetja iz panog proizvodnje inovativnih zdravil in biotehnologije razna razvojna središča, v katerih se kalijo najboljši kadri, ki ti lahko prinesejo prebojne rešitve v razvoju učinkovin ali končnih izdelkov. Govorimo o ozkih naravoslovnih profilih.

Ste kakšnega že poskušali pridobiti?

Že. In odziv nas je presenetil, saj opažamo povečano zanimanje tujcev iz prej omenjenih območij v ZDA in Veliki Britaniji za selitev v Slovenijo.

Mnogi pravijo, da je kadrovski bazen izčrpan, kar ne drži, samo cena je šla navzgor. Poleg tega so zgodbe, ki jih odpiramo danes, torej razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil, zanimive, Slovenija pa je očitno vse bolj privlačna tudi zaradi geopolitičnih sprememb. Predvsem zaradi relativno visoke socialne zaščite, varnega in zelenega okolja, ki ponuja logistično bližino gora, morja, Benetk in Dunaja.

Tako očitno Slovenija pridobiva težo. Za vsako razpisano delovno mesto dobimo med 50 in 60 prijav. To pomeni, da lahko res izbiramo med največjimi talenti. Ker je nabor tako velik, bomo določeno zaposlovanje, ki smo ga načrtovali za prihodnje leto, izvedli že letos.

S tem se bo povečeval delež tujih zaposlenih v Leku. Trenutno jih imamo okoli pet odstotkov, kar je relativno malo, če upoštevate, da je v Leku v Sloveniji zaposlenih okoli 3.200 ljudi.

Torej okoli 150 tujcev. Kje jih še iščete, poleg omenjenih razvojnih središč?

Naša osnova sta območje nekdanje Jugoslavije in Turčija. Ta ima zelo dober izobraževalni sistem, tako imenovani evropski del Turčije pa nam je tudi kulturno blizu. Od tu še vedno dobimo glavnino tujih sodelavcev.

Če gledamo na primer četrti dohodninski razred, v katerega pade večina naših razvojnikov in podobnih profilov, je obdavčitev še vedno za 15 ali 20 odstotkov višja kot v Nemčiji ali Avstriji.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka

Presenečeni, ko si bruto preračunajo v neto

Vlada je z letošnjim letom uvedla davčne olajšave za visokokvalificirane kadre iz tujine ali Slovence, ki bi se vrnili iz tujine. Kot je razumeti, je to v spremembe davčne zakonodaje uvrstila prav na željo Leka. Vaš predhodnik Robert Ljoljo je bil tudi član strateškega sveta za davke, ki je ministrstvu svetoval pri pripravi sprememb davčne zakonodaje, tako da se je zdelo, da je imel nekaj besede pri tem ukrepu. Zakaj vam je ta olajšava tako pomembna?

Že če pogledamo Slovence, ki študirajo ali živijo v tujini, ugotovimo, da imamo širok nabor zelo visokokvalificiranih mladih posameznikov. Ko pridejo v leta, ko si želijo ustvariti družino, v tujini opažajo, da so pogoji za to relativno bolj zahtevni. Stroški varuške so visoki. Tudi porodniške so v primerjavi s Slovenijo z izjemo skandinavskih držav brutalno kratke; v Veliki Britaniji denimo pet tednov.

Zato podpiramo tako imenovano kroženje možganov, pri katerem nekdo gre v tujino po izobrazbo in izkušnje, a se nato tudi vrne. Slovenija ima ogromne prednosti. Ker lahko zdaj posamezniku nudimo tudi možnost za razvoj, saj imamo proizvodne in laboratorijske kapacitete, ki so primerljive s podjetji po svetu, se nam je zdelo smiselno predlagati, da bi prilagodili tudi davčni vidik.

Vemo, da tu Slovenija ni najbolj ugodna. Če gledamo na primer četrti dohodninski razred, v katerega pade večina naših razvojnikov in podobnih profilov, je obdavčitev še vedno za 15 ali 20 odstotkov višja kot v Nemčiji ali Avstriji. Kakšen bo učinek olajšave, bomo še videli, računamo pa, da bo to privabilo nov val talentov.

Marjan Novak, član poslovodstva Novartisa, je pred dnevi za 24 ur dejal, da bi nekateri tuji kadri želeli priti v Slovenijo, a si potem, ko ugotovijo, kako je z davčno obremenitvijo pri nas, premislijo. Imate tudi vi take izkušnje?

Mnogokrat opazimo presenečenje tujih kadrov; s temi se pogajaš v bruto zneskih, ko izračunajo neto, pa so zelo začudeni.

Ker sprememb pri obremenitvi plač ni, pa bodo razvojniki, ki jih iščete v ZDA in Veliki Britaniji, verjetno dragi.

Dragi. Dodaten izziv je, da imamo v multinacionalkah plačne koridorje, ki jih je treba spoštovati. Tu moramo biti včasih zelo inovativni, da privabimo nekega posameznika. Ker mu ne moremo ponuditi višje bruto plače, mu poskušamo priti nasproti s kakšnimi bolj mehkimi ukrepi.

Rekli ste, da je slovensko poslovno okolje predvidljivo in stabilno, kar nekoliko preseneča. Iz gospodarstva praviloma slišimo diametralno nasprotno stališče.

Poslovno okolje tu je stabilno in je predvidljivo. Če gledamo zadnjih 30 let, kakšnih velikih pretresov in šokov ni bilo. Bi bili lahko davki nižji? Seveda, to velja za vse. Ali bi bili lahko postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce hitrejši? Seveda. Ali opažamo reakcijo države? Tudi. Konec koncev smo ukinili krajevno pristojnost upravnih enot, da bi razbremenili upravno enoto v Ljubljani. Danes lahko vlogo oddaš kjerkoli po Sloveniji.

V primerjavi, ki smo jo delali ob potegovanju za naložbe, je bila to dejansko prednost Slovenije.
Ne smemo pozabiti na 100-odstotno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. To je olajšava, ki je nima veliko držav v svetu in nam zelo pomaga. Če imaš optimalen vpogled v zakonodajo, je davčna obremenitev primerljiva in konkurenčna večini drugih držav.

Spogledujejo se tudi z zdravili proti debelosti

Koliko vlagate v raziskave in razvoj v deležu prihodkov?

V 2024 približno sedem odstotkov ali dobrih 100 milijonov evrov.

Podobna biološka zdravila danes pomenijo približno četrtino prihodkov Sandoza.

Tako je, 25 odstotkov od okoli 10 milijard prodaje. V različnih razvojnih fazah imamo 28 molekul. Ključna področja so onkologija, imunologija, revmatologija, razvoj pa nas bo peljal še na kakšno drugo terapevtsko področje.

Skušamo slediti trendom in izdelkom inovativnih proizvajalcev, da bi detektirali zdravila, ki so pomembna za širok krog ljudi.

Šef Sandoza Richard Saynor je nedavno dejal, da bo do leta 2030 za več kot 400 milijard dolarjev bioloških zdravil izgubilo patentno zaščito. Kaj to pomeni za Lek in Sandoz?

To je velik potencial za vse proizvajalce generičnih zdravil. Pravice se v kratkem sproščajo, generična industrija oziroma segment podobnih bioloških zdravil bo lahko konkretno znižal stroške zdravil za države.

Znesek, ki se bo sproščal, je eden največjih v zgodovini. Podjetja bomo še kako spremljala, kaj se bo tu dogajalo.

Kam pa bi se lahko usmerili? Boste tudi vi proizvajali zdravila proti debelosti?

Področje, ki ga omenjate, je eden največjih fenomenov v zgodovini farmacije. Mislim, da še ni bilo izdelka, ki bi za sabo potegnil takšno povpraševanje. Danes se dogaja, da sladkorni bolniki ne pridejo do zdravila, ker se to predpisuje za odpravljanje debelosti. Čeprav je Novo Nordisk vlagal v nove proizvodne zmogljivosti, ne morejo slediti veliki rasti povpraševanja po zdravilu. Ta trend bo ostal, saj se debelosti in sladkorne bolezni povečujejo zaradi sodobnega načina življenja, preveč sedenja in premalo gibanja.

Definitivno je to eno od področij, ki bo zanimivo tudi za Sandoz, ne morem pa komentirati razvojnih načrtov, saj so zaupni. Po izsledkih kliničnih preizkušanj in razvojnih faz bomo videli, kako in kaj.

Do kdaj veljajo patenti?

Specifika patentov je bila pri tem izdelku zelo zanimiva, v zahodnem svetu so države, ki niti nimajo patenta na zdravilo, obstaja pa zaščita intelektualne lastnine. Ta se mislim da med prvimi državami na svetu sprošča v Kanadi že v prihodnjih nekaj letih, druge države bodo sledile s konkretnim zamikom, za Evropo bo aktualno šele po letu 2030.

Ob primerjavi obdavčitve (v Sloveniji in drugih državah, op. a.) ne smemo pozabiti na 100-odstotno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. To je olajšava, ki je nima veliko držav v svetu in nam zelo pomaga.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka

Strošek energije je ključen – in v Evropi previsok

Zadnja leta se veliko pogovarjamo o varnosti oskrbnih verig za strateške proizvode, med katere seveda sodijo tudi zdravila.

Evropska komisija tu dela določene konkretne korake; dobili smo evropsko strategijo za področje zdravil, torej razdelan načrt, kako z razvojem in proizvodnjo zdravil zagotavljati oskrbo. Ta načrt predvideva spodbude za farmacevtsko industrijo, da bi se odločala za vlaganja v Evropi, bodisi za učinkovine bodisi za končne izdelke. V zadnjih letih se je zaradi globalizacije oboje selilo na Vzhod in smo postali preveč odvisni od uvoza.

Se je selila celotna veriga?

Zelo različno. Če pogledamo antibiotike, je Sandoz zadnji polno integirani (end-to-end) proizvajalec v Evropi. Kapacitete imamo konsolidirane v Kundlu, kjer proizvajamo penicilin za proizvodnjo amoksicilina. V Lendavi proizvajamo klavulansko kislino kot ključno učinkovino za amoksiklav. Znotraj Evrope tako skušamo zagotavljati proizvodne, delno tudi razvojne, aktivnosti za dobavo tega širokospektralnega antibiotika prebivalcem Evrope. A smo zadnji tak primer med vsemi farmacevtskimi podjetji.

Podobno zgodbo kot z amoksiklavom želimo narediti tudi na področju podobnih bioloških zdravil. Evropa je z okoli 500 milijonov prebivalci še vedno zanimiv trg, ki lahko zagotavlja predvidljivost poslovanja, tu je še vedno velika kupno moč, hkrati pa s staranjem prebivalstva tudi potencial za rast, saj se z leti povečuje potreba po zdravljenju in različnih terapijah.

Trump je ob napovedi carin na farmacevtske izdelke dejal, da ni toliko problem proizvodnja zdravil kot je težava izdelava učinkovin, ki se je selila na vzhod. Zakaj se je selila? Ali je to delovno intenziven proces?

Razlog so stroški. Ta proces je delno delovno intenziven, delno energetsko, odvisno od segmenta. Ampak pod črto so stroški pridobivanja učinkovin, tudi za klasična sintezna zdravila, na vzhodu drastično nižji in če imaš ta segment v Evropi, si zelo težko konkurenčen proizvajalcem iz Indije ali Kitajske.

Nam pomaga, da že imamo pri antibiotikih lastne proizvodne zmogljivosti za učinkovine in tega ne vzpostavljamo na novo, ampak prek amortizacije in z delnim razvojem samo izboljšujemo proces. Če bi morali graditi takšno mrežo na novo, ne bi mogli biti konkurenčni.

Podobna biološka zdravila so nekoliko bolj specifična, ker na trgu dosegajo višjo ceno, boljše marže in je zato odstotek, ki ga lahko namenjaš razvoju, malenkost višji. Predvsem pri tem računamo tudi na sodelovanje in razumevanje Evropske komisije. Lendava je lep primer tega, saj smo od države dobili 52 milijonov evrov finančne spodbude, ki jo je odobrila tudi Evropska komisija. S takšnimi spodbudami se lahko tudi pripomore k temu, da je končni proizvodni strošek na enoto manjši.

Državne spodbude denimo Kitajska neposredno daje za različne panoge, to je njihov poslovni model. Imajo tudi relativno fleksibilno področje delovne sile in izrazito nizke cene energentov. To je tudi vedno večja prednost, ki jo Kitajci imajo, Evropa pa niti ne. Dolgoročno je ta strošek zelo ključen in je v Evropi previsok.

Kaj boste naredili, da bi si ga znižali, na primer v novih obratih?

Postavili bomo sodobno tehnologijo, saj je vsaka novejša energetsko bolj varčna, skušamo biti zelo aktivni na področju kogeneracije, se pravi, da pametno uravnotežimo glavna vira za nas, to sta elektrika in plin, delno sami proizvajamo tudi paro, ki nam nato služi v določenih proizvodnih procesih. Poskušamo biti proaktivni tudi z distributerji ponudnikov, tako da zmogljivosti, ki jih ne porabimo, vračamo v sistem in podobno.

Vetrna energija za nas zaenkrat ni zanimiva, sončna energija pa je glede na potrebe, ki jih imamo, recimo fermentacijo v Lendavi, ki je ključen porabnik elektrike, premalo učinkovita, saj nimamo tako velikih površin za postavitev celic, kolikor bi jih potrebovali, da bi zadostili potrebam.