“Največja prednost Evrope je tudi njena slabost”

Prvo srečanje iniciative Future500 na Bledu, ob robu Blejskega strateškega foruma, je združilo politike, vlagatelje, ustanovitelje hitrorastočih podjetij in inovatorje.

V pogovorih so iskali rešitve, kako bi Evropa, ki ima razvoj in talente, izboljšala pogoje za vzgojo podjetniških šampionov. Cilj iniciative je zmanjšati tako imenovano scale up vrzel, da bodo najboljša podjetja rasla doma, ne pa iskala priložnosti na drugih celinah.

Med udeleženci so bili tudi številni slovenski podjetniki. Tri smo vprašali, kako vidijo novo evropsko iniciativo, kaj od nje pričakujejo, kje sami vidijo največje prednosti in ovire pri delovanju v Evropi ter kako krepiti moč evropske blagovne znamke – tako v tradicionalnih kot v mlajših visokotehnoloških panogah.

“Prilagoditi moramo sistem, začenši z infrastrukturo”

Toni Balažič, predsednik upravnega odbora madžarske trgovske družbe Auchan: “Mislim, da gre za zelo pomembno iniciativo, ki išče odgovor na ključno vprašanje, kako narediti Evropo, predvsem pa srednjo, vzhodno in jugovzhodno, bolj globalno konkurenčno. To ni vprašanje, ki bi se dotikalo posameznega podjetja, posameznika, podjetnika, ampak gre v bistvu za dialog med državo, podjetji, podjetniki, trgom kapitala. Vse to mora postati bistveno bolj dinamično, bistveno bolj odprto, kot je danes.

Verjetno bomo morali slišati iniciative, ki so bile danes podane, med drugim o enotnem trgu kapitala v Evropski uniji (EU). Kljub temu da je EU naredila velik korak k enotnemu trgu, imajo še vedno posamezni trgi specifične regulative, trg kapitala pa ni tako dinamičen, kot je na primer v ZDA. Bančna regulativa je stroga in omejuje vlaganja institucij, kot so banke ali pokojninski skladi, v zasebna podjetja.

V Evropi je spodbujanje podjetništva pravzaprav na plečih držav in skladov EU. Mislim, da je to temeljna napaka. Če pogledamo ZDA, tudi nekatere azijske države, večji del bremena ali rizika prevzema zasebni kapital oziroma institucije na trgu kapitala. Mislim, da je to ključni problem Evrope, ki očitno meni, da je treba vse regulirati in da je to stvar državnih institucij, kar pa ne drži. Država in Komisija bi morali spodbujati več investicij bank, pokojninskih skladov in tako dalje.

Pri nas se je v zgodovini večkrat pokazalo, da imamo sicer dobre ideje, a nam manjka kapitala. Ker smo mala država, naši podjetniki niso tako močni, da bi lahko sodelovali v večjih projektih, zato je vzpostavitev odprtega finančnega trga, ki bi privabila investicije tujih skladov, za nas zelo pomembna.

Mislim, da bo indeks Future500 slonel na manjših in srednjih podjetjih. Zdaj se dogaja industrijska revolucija, v kateri se struktura gospodarstva hitro spreminja. Pred 20 leti smo v Sloveniji imeli pet ali šest velikih podjetij, na katerih je temeljil naš BDP, danes to ni več tako. Imamo morje zelo uspešnih malih in srednje velikih podjetij, ki rastejo.

Je pa vprašanje, ali bo Slovenija znala izkoristiti revolucijo na področju fintecha, biotecha, umetne inteligence in tako dalje. Tu ne bo dovolj samo trg kapitala, ampak moramo prilagoditi cel sistem, začenši z infrastrukturo. Če želiš biti del mednarodnega okolja, moraš omogočiti, da to okolje pride k tebi. Danes priti v Slovenijo je zalogaj za mnoge tujce.

Potem davki, ki jih vedno izpostavljamo. Če želiš ljudi, ki ustvarjajo v podjetjih indeksa Future500, nagraditi, gre prevelik delež državi. Prilagoditi moramo družbene sisteme. V Sloveniji smo v preteklosti to že znali narediti, morda je zdaj trenutek, ko lahko skupaj naše gospodarstvo naredimo bolj konkurenčno.”

“Ali Evropa še ima blagovno znamko?”

Marko Lukić, direktor proizvajalca montažnih hiš Lumar: “Postavlja se vprašanje, ali Evropa sploh ima blagovno znamko. Po moji oceni jo še ima. Smotrno pa bi jo bilo znova dvigniti in ji povrniti sijaj.

Največja prednost Evrope je tudi njena slabost. Gre za trg, ki ima stabilno regulatorno okolje, hkrati pa prav številni predpisi in zakoni omejujejo hitrejšo rast. V Evropi se radi počutimo varni, kar vpliva na odločitve o vlaganjih. Vendar v zadnjih letih izrazito izgubljamo konkurenčno prednost.

Številne rešitve, kako izboljšati poslovno okolje, so podjetniki predstavili na dogodku Future500, prisotni so bili tudi odločevalci, ki sprejemajo zakonski okvir. Na takih dogodkih sta obe strani složni. Ko je potrebno stvari spraviti v prakso, pa politiki pogosto gledajo le na kratkoročne učinke do naslednjih volitev. Tako kot v podjetjih ni možno sprejemati le všečnih ukrepov, bo tudi politika morala spoznati, da s kratkoročnimi ukrepi ni pričakovati dolgoročno gledano dobrih rešitev. To je podobno kot vožnja z vlakom. Čeprav obrnem kretnico, se še dolgo časa vozimo in šele na koncu vidimo, da smo prišli na popolnoma napačno postajo. Velikokrat pa potem ni možnosti, da bi obrnili in zapeljali nazaj.

Mislim, da kapitalski trg ni čisto sproščen, prav tako med ljudmi še vedno ni razumevanja, kaj kapitalski trgi sploh so. Še vedno nimamo vzpostavljenega ustreznega davčnega okolja, če se odločimo za nagrajevanje zaposlenih z delnicami. Vendar se stvari premikajo.

V Evropi se ukvarjamo z navodili, kako topla mora biti voda, z zamaški in slamicami, zapostavljamo pa vprašanja, kako ustvariti primerno podjetniško okolje.

Baltske države imajo ustrezno regulativo in predvsem digitalizirano. Možno je imeti vitko državo, podprto z ustrezno digitalno podporo. To bi morali posnemati.”

“Treba se je zbuditi”

Jure Knez, ustanovitelj trboveljskega podjetja Dewesoft: “Razprava je odprla kar precej pomembnih tem, s katerimi se bo morala cela Evropa, še posebej pa Slovenija, v prihodnje soočiti. To je nujno, da bomo imeli vsaj v nekaterih segmentih možnost tekmovati z drugimi.

Številke, ki smo jih slišali, so resnično slabe. Najbolj mi je ostal v spominu podatek, da bi morala Evropa imeti 30-odstotni delež pri vlaganjih v zagonska podjetja, ima pa petodstotnega. To se bo poznalo čez 10, morda 20 ali 30 let.

Za nas je slovenski trg majhen, zato smo takoj morali začeti prodajati globalno. Pomembno se mi zdi, da imajo podjetja infrastrukturo, da lahko hitro izkoristijo potencial za rast. Svet nikoli ni bil tako hiter kot danes. Primer je avtomobilska industrija: še pred desetimi leti nihče ni niti pomislil, da bi lahko Evropa izgubila primat v tej panogi, danes je slika povsem drugačna.

Treba se je zbuditi in zavedati, da smo skrenili s poti. Naslednji korak sta deregulacija in pohitritev postopkov po meri podjetij, ki si želijo uspeti. Mislim, da sicer podjetjem ne smemo določati, na katerih področjih morajo delovati, ampak samo ustvariti okolje, ki to omogoča.”