Najprej denar, nato ostalo: kaj bo z ameriškim koriščenjem ukrajinskih surovin

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v petek srečala v Washingtonu, da bi sklenila dogovor o koriščenju ukrajinskih kritičnih surovin, vendar sta se voditelja zapletla v prepir pred svetovnimi mediji in dogovora na koncu nista podpisala.

Trump je dejal, da bi lahko bil dogovor način za ZDA, da dobi nazaj nekaj denarja, ki ga je namenila Ukrajini v obliki finančne pomoči in orožja za obrambo proti Rusiji. Toda spopad v Ovalni pisarni je med drugim postavil pod vprašaj tudi prihodnost sporazuma.

Visoki ameriški uradnik je za Reuters povedal, da Trump ni izključil dogovora, vendar ne, dokler Ukrajina, ki je najprej terjala varnostna jamstva ZDA, ne bo pripravljena na konstruktiven pogovor. Tudi Trump je med prepirom Zelenskemu dejal: “Na takšen način bo težko sklepati posle.”

Zelenski, ki je po sestanku hitro odkorakal iz Bele hiše – naj odide, ga je prosil Trump – pa se je zahvalil ZDA, kot je to od njega zahteval ameriški podpredsednik J.D. Vance. “Hvala Amerika, hvala za podporo, hvala za ta obisk. Hvala predsedniku, kongresu in ameriškemu ljudstvu,” je objavil na omrežju X. “Ukrajina potrebuje pravičen in trajen mir in delamo točno za to.”

Daleč do rudarskih prihodkov

Črpanje kritičnih surovin, kot je litij, je v Ukrajini sicer še precej oddaljeno, saj doslej država ni razvijala teh zmogljivosti. V osrednji Ukrajini, kjer se nahaja največje nahajališče litija v državi Polohivske, trenutno potekajo okoljske raziskave, rudarske operacije pa so oddaljene več let. To kaže, da je potrebnega še veliko dela in naložb, preden bi katera koli od obeh strani z rudarjenjem kritičnih surovin ustvarila prihodke.

Za Denisa Aljošina, glavnega strateškega direktorja ukrajinskega rudarja UkrLithiumMining, bi bil sporazum z ZDA korak v pravo smer, saj je zaradi sodelovanja ZDA Ukrajina dolgoročno manj ranljiva za rusko agresijo, je dejal za Reuters.

Toda brez neke oblike zahodnega varnostnega jamstva bi bilo težko razvijati nahajališče Polohivske, je dejal. Nahajališče, ki je eno največjih v Evropi, se nahaja le 240 kilometrov severozahodno od frontne črte z Rusijo.

Vojna odgnala vlagatelje

"Pred izbruhom vojne sem imel veliko komercialnih pogajanj z … investitorji, ki so se zanimali za projekt," je še povedal Aljošin. "Toda ko se je začela vojna … racionalen direktor ne bi šel v državo, kjer je vojna, šel bi v Zimbabve, Kanado ali Afriko. Veliko je krajev, kamor lahko greste, kjer ni vojne."

Kljub večkratnim zahtevam Zelenskega Trumpova administracija Kijevu ni ponudila varnostnega jamstva. To je sprožilo dvome o komercialni izvedljivosti razvoja nahajališč redkih surovin, ki se uporabljajo v visokotehnoloških napravah in baterijah, saj bi tudi v primeru dosežene prekinitve ognja z Rusijo obstajalo tveganje ponovnega začetka vojne.

Osnutek dogovora o mineralih, ki ga je videl Reuters, je vseboval spraven jezik, vendar ni zagotovil varnosti Ukrajini. Namesto tega se je osredotočil na ustanovitev skupnega "naložbenega sklada za obnovo", ki bi ga upravljali ZDA in Ukrajina, v katerega bi Kijev prispeval 50 odstotkov prihodkov prihodnje monetizacije naravnih virov v državni lasti.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je po propadlem srečanju Trumpa in Zelenskega poudarila, da so Američani “naveličani financiranja te vojne”, da bi podpis dogovora o ameriškem dostopu do ukrajinskih redkih zemelj “zagotovil blaginjo za Ukrajince in povrnil denar ameriškim davkoplačevalcem”, a da mora “Zelenski spremeniti svoj odnos ali pa morda dogovora sploh ne bo”.

Zelenski pa je sporočil, da je Ukrajina pripravljena na podpis dogovora o redkih zemljah, in ponovno pozval, naj ZDA Ukrajini da varnostna jamstva. "Prekinitev ognja brez varnostnih jamstev je za Ukrajino nevarna," je zapisal.