To so najbolj vroča podjetja na svetu, svež kapital tudi za slovenske start-upe

Industrija tveganega kapitala se po letih upada aktivnosti znova pobira na noge. V prvi polovici letošnjega leta so startupi po svetu zbrali okoli 200 milijard dolarjev, kar je po podatkih statistikov pri S&P Global za četrtino več kot leto prej.

Vlagatelji so tako še vedno pripravljeni globoko seči v žep, a pri tem postajajo vse bolj izbirčni. Število investicij namreč upada – v drugem letošnjem četrtletju je po svetu kapital tako prejelo dobrih šest tisoč podjetij, kar je najmanj od leta 2016.

Aktivnost v Evropi se ohlaja

ZDA ostajajo središče inovacijskega vrenja. Ameriška podjetja so pobrala dve tretjini vsega kapitala v prvi polovici leta, medtem ko se je aktivnost vlagateljev v Evropi v primerjavi z lani nekoliko ohladila.

Tveganj na kontinentu je namreč veliko, gospodarska rast omejena, kapital pa je pri izbiri svojih tarč posledično vse bolj previden, pravijo strokovnjaki.

Še bolj zadržani so investitorji v Aziji, z izjemo Indije, ki v zadnjih letih postaja priljubljena VC destinacija. Še posebej so zaželena tamkajšnja podjetja, ki se ukvarjajo s finančno tehnologijo in logističnimi rešitvami.

Tveganj na kontinentu je veliko, gospodarska rast omejena, kapital pa je pri izbiri svojih tarč posledično vse bolj previden.

Strokovnjaki o tem, zakaj se aktivnost vlagateljev v Evropi ohlaja.

Prevlada umetne inteligence

Daleč največ vlagateljske vneme je pričakovano na področju umetne inteligence. V prvih šestih mesecih so podjetja zbrala 116 milijard dolarjev (oziroma več kot polovico vsega VC kapitala), kar je več kot v celotnem lanskem letu, ki je bilo za panogo prav tako rekordno.

Se pa apetit vlagateljev v umetno inteligenco nekoliko spreminja. Manj je menda zanimanja za splošne jezikovne modele in vse več za aplikacije, ki rešujejo specifično težavo oziroma so namenjene uporabi v določeni industriji.

To so lahko poslovna orodja, rešitve za avtomatizacijo proizvodnje ali aplikacije za zapisovanje govora. Sploh zadnje so vroča roba. Po podatkih CB Insights so to podjetja, ki najhitreje rastejo po številu zaposlenih, za kar pa jih večina potrebuje kapitalsko injekcijo.

Svojega predstavnika v panogi imamo tudi pri nas. Podjetje Soniox sta leta 2020 ustanovila Klemen Simonič in Ambrož Bizjak, Pitchbook pa je med njihovimi finančnimi podporniki zaznal Samsungovo investicijsko skupino. Vrednost vložka sicer ni znana. Več o stanju tveganega kapitala v Sloveniji pišemo v nadaljevanju.

Kdo so letošnji rekorderji

Največji absolutni vložek v prvi polovici leta je prejel OpenAI. Finančna nabirka, težka kar 40 milijard dolarjev, velja za rekordno med zasebnimi tehnološkimi podjetji. Največ je prispeval japonski sklad Softbank, deset milijard pa so pristavili Microsoft, Thrive Capital in še nekateri ostali skladi.

Številke, povezane s poslovanjem OpenAI, so astronomske. Njihovo orodje ChatGPT ima menda že prek 700 milijonov tedenskih uporabnikov, lanski prihodki kalifornijskega podjetja so presegli 3,7 milijarde dolarjev, za letos pa načrtujejo skoraj 250-odstotno rast. Dobička sicer še nimajo – prvega naj bi zabeležili leta 2029.

Vrednost OpenAI je trenutno ocenjena na 300 milijard dolarjev, se pa po poročanju medijev dogovarjajo za odprodajo nekaterih deležev v lasti zaposlenih, s čimer bi zbrali novih šest milijard dolarjev po valuaciji, ki naj bi presegla 500 milijard dolarjev. S tem bi OpenAI preskočil SpaceX in kitajski ByteDance (ustvarjalci TikToka) ter postal najbolj vredno zasebno podjetje na svetu.

Tudi ostala podjetja z vrha letošnjega VC seznama se tako ali drugače ukvarjajo z umetno inteligenco. Drugo največjo vsoto je denimo zbral Scale AI, ki se ukvarja z označevanjem velikanskih količin podatkov, na katerih se učijo modeli umetne inteligence (UI).

Podjetje je leta 2016 v Silicijevi dolini soustanovil danes 28-letni Alexandr Wang. Sprva je Scale ponujal storitve za razvijalce samovozečih vozil, med njihovimi strankami pa so številni razvijalci velikih jezikovnih modelov, pa tudi tehnološki velikani, kot so Pinterest, Airbnb in General Motors. Prihodki podjetja rastejo z vrtoglavo hitrostjo. Lani so ustvarili 870 milijonov evrov, letos jih pričakujejo že več kot dve milijardi.

Scale je tudi ljubljenec skladov tveganega kapitala. Do vključno lanskega leta so skupaj prejeli 1,5 milijarde dolarjev, letos pa je Meta vložila dobrih 14 milijard in tako postala 49-odstotni lastnik. Wang je glede ne ocene Forbesa težak 3,6 milijarde dolarjev, s tem pa je eden najmlajših bogatašev na svetu.

Med ostalimi letošnjimi VC uspešnicami so še Napster, razvijalec 3D virtualne tehnologije, World View, ki se ukvarja z naprednimi stratosferičnimi baloni, namenjenimi nadzoru in meritvam, ter Thinking machines lab, razvijalec UI modelov, ki ga je ustanovila albansko-ameriška podjetnica in tehnologinja Mira Murati, sicer ena ključnih oseb pri razvoju ChatGPT-ja. Vsa omenjena podjetja so ameriška, v prvi polovici leta pa so zbrala med dva in tremi milijardami dolarjev.

Vroča kombinacija: Umetna inteligenca v vojaški industriji

Veliko denarja se pretaka tudi na področje umetne inteligence za uporabo v vojaško-obrambne namene. V ZDA je na tem področju v ospredju Anduril. Gre za razvijalca raznovrstnih visoko-tehnoloških vojaških sistemov, kot so droni, avtonomne mini podmornice, nadzorni sistemi za varovanje vojaških baz in celo nizocenovne rakete. Vse rešitve so gnane na umetno inteligenco in delujejo prek enotnega operacijskega sistema.

Podjetje je staro zgolj osem let, med njegovimi ustanovitelji pa je Palmer Luckey, 32-letnik iz Kalifornije, ki je leta 2014 Facebooku prodal razvijalca VR-očal Oculus. Njegovo premoženje Forbes ocenjuje na 3,6 milijarde dolarjev, s tem pa Luckey eden najpremožnejših Američanov, mlajših od 40 let.

Andurilu gre posel trenutno kot po maslu. Lani so ustvarili milijardo dolarjev prihodkov, pred nekaj mesecih pa so jih skladi tveganega kapitala podprli še z dodatnima 2,5 milijardama. Največ je prispeval Founders Fund nemško-ameriškega vlagatelja Petra Thiela, soustanovitelja Paypala in Palantirja. Anduril je trenutno ocenjen na dobrih 30 milijard dolarjev.

Njihov evropski konkurent je nemški Helsing. Glede za komaj štiri leta staro podjetje, ki se podobno kot Anduril ukvarja z razvojem UI-vodenih dronov, podvodnih vozil in programske opreme, denimo sistema za samodejno upravljanje vojaških lovcev v tako-imenovanih pasjih bojih oziroma napadih na sovražna letala. Helsing trenutno zaposluje več kot 600 ljudi, zelo aktivni pa so na Baltiku in v Ukrajini, kamor so po podatkih medijev odposlali več tisoč dronov. Vrednost podjetja medtem skokovito raste – v dveh letih za sedemkrat na trenutnih 12 milijard evrov. Zadnjo finančno injekcijo, 600 milijonov evrov, je pred nekaj meseci zagotovil sklad, ki ga upravlja Daniel Ek, švedski ustanovitelj Spotifyja.

Evropskih samorogov, ki se ukvarjajo z razvojem vojaške opreme je še nekaj, kar je pričakovano glede na geopolitične razmere in rast obrambnih proračunov. Nemški Quantum System in portugalski Tekever, oba proizvajalca dronov, denimo, sta ocenjena na več kot milijardo evrov, podobno kot tudi finski razvijalcev naprednih satelitov ICEYE, ki so ga vlagatelji do danes podprli s prek 500 milijoni evrov.

Nov tvegan kapital tudi za slovenske start-upe

Kaj pa pri nas? Največji znani vložek, in sicer 7,3 milijona evrov, je prejel ljubljanski start-up Sunrise Robotics, ki razvija robotske sisteme za industrijske proizvajalce. Glavni vlagatelj je estonsko-britanski sklad Plural.

Njihove robotske celice usposabljajo z lastno simulacijsko tehnologijo, s čimer naj bi proces avtomatizacije občutno skrajšali in pocenili. Sunrise Robotics vodi podjetnik Tomaž Štolfa, skupaj s soustanoviteljema Markom Thalerjem in komercialnim direktorjem Joe Perrottom. V podjetju pravijo, da njihovi sistemi že delujejo v proizvodnih obratih za elektroniko po Evropi.

V Sloveniji je tveganega kapitala sicer sorazmerno malo, a se za dobre projekte vedno najde. Med ključnimi financerji sta Silicon Gardens in Tivoli Partners. Oba sta bila letos tudi izbrana za upravljavca skladov, v katerih bo z največ petimi milijoni evrov sodeloval Slovenski podjetniški sklad (SPS).

Posamezen sklad bo moral pridobiti še vsaj 30 odstotkov predvidenega vložka SPS. Glede na razpis bodo skladi lahko vlagali tudi v podjetja s formalnim sedežem v tujini, pod pogojem, da imajo v Sloveniji vzpostavljeno poslovanje v obliki hčerinskih družb, podružnic ali poslovnih enot.

Domači start-upi lahko finančno zaslombo medtem pričakujejo tudi iz tujine. Zanimanje za investicije v slovenska tehnološka podjetja je nedavno izkazal češki upravljavec KAYA. V okviru svojega petega sklada imajo za naložbe na voljo 70 milijonov evrov, s katerimi nameravajo podpreti do 25 ekip iz širše regije.