“Nagrajujmo tiste, ki tvegajo, a denar ne sme biti glavni motivator”

featured image

Na srečanju iniciative Future 500 na Bledu tudi o perspektivnosti regije za podjetnike in najbolj nadarjene kadre.

1. septembra, 2025 17.33

“Odšel sem, ker mi država ni nudila pogojev, da bi tam videl svojo prihodnost. Nisem si mogel predstavljati, kakšno bo moje življenje.”

S tem besedami je Branko Milutinović, soustanovitelj srbskega igričarskega podjetja Nordeus, ki je razvilo svetovno znano športno igro Top Eleven, na današnjem predstavitvenem srečanju iniciative Future500 pojasnil, zakaj se je pred dvema desetletjema odločil za študij v tujini.

Pomembno vlogo pri tem, da je podjetje nato vseeno odprl v Srbiji, je igralo dejstvo, da sta bila tudi soustanovitelja Milan Jovanović in Ivan Stojisavljević iz Beograda. Poleg tega je bila pomembna dostopnost kadra in nižji strošek dela kot v zahodnih državah.

Na vprašanje, ali je danes sedež v Beogradu strateška prednost ali tveganje, ali bi torej tudi danes za sedež izbral srbsko prestolnico, je dejal, da odgovor ni enoznačen – odvisno je od panoge in poslovnega modela –, da pa ga v splošnem skrbi.

“Pomanjkanje jasne vizije države in meritokracije v sistemu odbija ljudi, ki imajo sicer idejo in bi lahko naredili nekaj izjemnega. Opažam, da nasploh v Evropi fokus politike niso mladi in bistri, saj ne prinašajo glasov, ker jih je vse manj. To se mi zdi tveganje na srednji in dolgi rok. Sprašujem se, kako to vpliva na ljudi, ki se danes odločajo o podjetniški poti.”

“Razmišljal globalno, deluj lokalno,” pa je svoje stališče povzel Mark Pleško, soustanovitelj ljubljanskega Cosylaba. Poudaril je, da je kakovost življenja v Sloveniji res visoka: “Neumno bi bilo zapustiti to državo.”

Vprašanje nagrajevanja zaposlenih

Podjetja v regiji se zadnja leta veliko ukvarjajo s privabljanjem kadrov, saj je v mnogih panogah pomanjkanje. Prvi mož Telemacha Tomislav Čižmić je dejal, da so po za privabljanje talentov ključni vznemirljivi projekti, enako tudi predsednik uprave hrvaškega Končarja Gordan Kolak.

Udeleženec iz občinstva je pripomnil, da po njegovem mnenju pomembno oviro predstavlja dejstvo, da države v regiji ne dopuščajo možnosti, da bi lahko zaposlene nagrajevali z delniškimi opcijami oziroma je sistem obdavčitve tega instrumenta neugoden.

“Tu ni ‘one-size-fits-all’ opcije,” je odgovoril Kolak. “Vztrajam, da je pomembno, da lahko sodeluješ pri projektu, s katerim krepiš kompetence, znanje, izkušnje. Če tega ni, nobena delniška opcija ne bo dovolj, da zadržiš nadarjene.”

Milutinović pa se je strinjal z obema. “Pomembno je nagrajevati tistega, ki je tvegal in prispeval, po drugi strani pa, če je to glavni motivator, ne bo kaj dosti iz tega.”

Martina Dalić, Jure Knez
Martina Dalić, Podravka in Jure Knez, Dewesoft (Foto: Denis Sadiković/N1)

Kako zaposlovati v majhnem kraju

Predsednica upravnega odbora Podravke Martina Dalić je izpostavila težave, ki jih imajo kot veliko podjetje v majhnem kraju. Podravka namreč prihaja iz Koprivnice s 23 tisoč prebivalci, zaposluje pa več kot šest tisoč ljudi. Zato je v pogovoru, kako podjetje iz malega kraja pripeljati na globalne trge, ustanovitelja in direktorja trboveljskega Dewesofta Jureta Kneza vprašala, kako zadržati kvaliteten kader v majhnem mestu.

“Moraš iti korak za korakom in se z vsakim pogovarjati. V vsaki populaciji je določen odstotek posameznikov, ki so odlični. Tudi danes imamo še vedno mlade z žarom v očeh in to so ljudje, ki bodo spreminjali svet,” je odgovoril Knez. 

Dodal je, da je v naravi podjetnika, da poskuša in da so se morali na začetku kot podjetje iz malega kraja hitro odpreti svetu. “Če bi razmišljali le lokalno, bi imeli tri zaposlene,” je dejal.

Dalić, sicer nekdanja hrvaška finančna ministrica, je še dodala, da pri podjetništvu in vlaganju ne smemo razmišljati le o novih tehnologijah in inovacijah, ampak mora biti porazdelitev enakomerna. “Še vedno bo moral nekdo tudi pobirati paradižnik,” je orisala.

Več povezovanja in partnerstev

Govorci so imeli različna stališča tudi glede pravnega in regulatornega okvirja. “V Evropi imamo 27 pravnih okvirjev. Če bi ga poenotili, bi naredili veliko. To bi bil resnično enoten trg, h kateremu stremi EU. Na Kitajskem 1,4 milijarde ljudi sledi istim pravilom. To je pomembno,” je dejal soustanovitelj Cosylaba Mark Pleško.

Kolak iz hrvaškega Končarja pa je bil mnenja, da je to v Evropi težko pričakovati. “V obstoječem okvirju moramo najti način za rast. Dvomim, da nam bo uspelo vzpostaviti enoten trg v smislu, da bomo na primer govorili enoten jezik. Mislim pa, da potrebujemo več povezovanja in partnerstev. Poleg tega, da skupaj vlagamo in delimo tveganja, s tem delimo tudi znanje in izkušnje.”

Medtem je Čižmić iz Telemacha, ki je tko kot N1 in Forbes Slovenija del skupine United, poudaril, da je v njihovi panogi potrebna konsolidacija. “Slovenija ima 500 tisoč prebivalcev na operaterja, evropsko povprečje je pet milijonov na operaterja. Te preproste številke pokažejo, da je težko ostati dobičkonosen in da potrebujemo spremembe,” je dejal. Poudaril je, da je glede na velikost trga v Sloveniji nujna konsolidacija.