Pomemben program se izteka, na Spiritu bi junija lahko ostali brez petine zaposlenih

Tamara Zajec Balažič je na čelo državne agencije Spirit prišla februarja, po tem ko je njen predhodnik Rok Capl odstopil zaradi nepravilnosti pri razpisu za prestrukturiranje premogovniških regij. Sredi leta je dobila poln petletni mandat.

Sporni razpis za podjetja iz premogovniških regij je bil razveljavljen, a je jeseni agencija objavila novega. A nedavno je slabo voljo med podjetji znova sprožila novica o preklicu razpisa za učinkovito rabo energije in razogljičenje v industriji.

Z direktorico agencije Spirit Zajec Balažič smo se pogovarjali o razlogih za te dogodke, pa tudi o razpisih, ki jih agencija načrtuje prihodnje leto, ter o tem, kakšne so v zaostrenih geopolitičnih razmerah prioritete Slovenije pri širitvi na nove trge. Agencija neizkoriščene priložnosti za slovenska podjetja vidi tudi v neposredni soseščini.

Prihodnje leto bo podjetjem na voljo 70 milijonov evrov

Naj začnem z vprašanjem, ki marsikatero podjetje verjetno najbolj zanima. Katere večje razpise načrtujete v prihodnjem letu? 

V letu 2026 bomo imeli na voljo skupno skoraj 85 milijonov evrov, od tega skoraj 70 milijonov evrov za izplačila gospodarstvu in podpornim mrežam prek javnih razpisov. Največji del tega zneska predstavlja ponovljeni razpis za prestrukturiranje Zasavske in Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Tu se je rok za oddajo vlog iztekel prejšnji teden in pričenjamo z obravnavo vlog.

Sicer pa bomo predvsem nadaljevali z razpisi, ki so že v teku. Eden je razpis za spodbujanje partnerstev za nastop na tujih trgih, v okviru katerega podpiramo skupne nastope podjetij na tujih trgih. Še en razpis, ki je v pripravi in bo objavljen v prihodnjem letu, se nanaša na krepitev trženja znamk na tujih trgih prek razstavnih prostorov (angleško showroom) v tujini.

Veliko zanimanja je požel razpis za mlade podjetnike in za ženske podjetnice, kjer gre za finančno podporo pri zagonu podjetja in pri prvih korakih. 

Sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov pa je razpis, ki traja skozi daljše obdobje in imamo občasna odpiranja. Tukaj pa gre za podporo podjetjem pri sejemskih predstavitvah, kadar se individualno predstavljajo na določenih sejmih v tujini. 

Ali načrtujete kakšen nov program podpor za aktualno področje obrambe, kjer se napoveduje precejšnje povečanje državnih investicij?

Glede na to, da je o obrambi veliko govora, smo začeli pogovore z ministrstvom za obrambo, da bi nudili podporo podjetjem s tega področja oziroma predvsem proizvajalcem izdelkov za dvojno rabo (civilno in obrambno). Ker so obrambna podjetja regulirana, je potrebno neko soglasje na višjem nivoju. Že prihodnje leto bomo pripravili določene programe in sejme, na katerih se bodo tudi ta podjetja lahko predstavila. Sicer pa razpisi ostajajo v domeni ministrstva za obrambo.

Drugače pa naša agencija na pobudo podjetij že vse od leta 2013 organizira skupinske sejemske nastope na obrambnih sejmih v tujini, kot so denimo IDEX v Abu Dabiju in Eurosatory v Parizu.

V letu 2026 bomo imeli na voljo skoraj 70 milijonov evrov za izplačila gospodarstvu in podpornim mrežam prek javnih razpisov.

Tamara Zajec Balažič, direktorica agencije Spirit

Afera Spirit: V drugo strožji pogoji in nekaj manj prijav

Mineva deset mesecev, odkar je Spirit razveljavil prvi 83-milijonski razpis za izhod iz premoga oziroma za prestrukturiranje Zasavske in Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Omenili ste že, da se je v ponovljenem razpisu zdaj končalo zbiranje vlog. Podjetja lahko tokrat dobijo manj denarja: v prvo je lahko podjetje dobilo do 10 milijonov evrov, zdaj pa lahko tista, ki poslujejo manj kot dve leti, prejmejo do pol milijona evrov, preostala do pet milijonov subvencije. Katere varovalke ste vgradili? 

Glede na izkušnjo z razveljavljenim razpisom smo prilagodili določena merila, pogoji za upravičenost do sofinanciranja so nekoliko strožji. Na razpisu ne more sodelovati prijavitelj – tako pravna kot fizična oseba –, ki je bil pravnomočno obsojen ali je bila zanj vložena obtožnica. S tem se smiselno približujemo ureditvi, kot jo že poznajo pravila javnega naročanja. Prav tako ne more sodelovati podjetje, za katerega je tržni inšpektorat izdal opozorilo glede previdnosti pri nakupih pri tem podjetju ali z njim povezani osebi.

V preverjanje investicijskih dokumentov smo vključili banke, da tudi na ta način dobimo oceno načrtov prijaviteljev. Kjer gre za visoko strokovne zadeve, vključujemo zunanje strokovnjake. 

Uvedli smo kapico, se pravi, da smo višino subvencije omejili glede na velikost podjetij. Pa tudi nerealen kriterij glede ustvarjanja delovnih mest smo prilagodili trenutni situaciji na trgu, saj se želimo izogniti pretirano optimističnim napovedim števila delovnih mest.

Iz regij smo dobili pozitivne odzive in ne vidimo nekih večjih težav, tako da računamo, da bo tokrat razpis uspešno izveden. 

Je v drugo število podjetij, ki so se prijavila, kaj manjše? 

Vlog je manj, vendar skupna višina zaprošenih sredstev še vedno precej presega razpisana sredstva.

Med podjetji, ki so bila v prvo izbrana, je bilo kar nekaj nejevolje, saj jim je to zamaknilo naložbene načrte.

Razumem, da je bila na strani podjetij slaba volja. Zato smo tistim, ki so se prijavili na prvi razpis, omogočili, da na drugem uveljavljajo upravičene stroške od datuma oddaje vloge na prvi javni razpis. To je unikum, s katerim rešujemo nastalo situacijo.

Razveljavljeni razpis ste revidirala zunanji revizor, angažiran s strani agencije, kot tudi notranja revizija ministrstva. Revizorji ministrstva so v grobem sklenili, da bi razpisna komisija lahko preprečila afero Spirit. Med drugim so navedli, da znak, da sta podjetji povezani, ni bil le nekoliko skrita osebna povezava med zastopnikoma, ampak da naj bi podjetji oddali zelo podobni vlogi. Ali je komisija za ta razpis po vašem mnenju slabo opravila svoje delo?

Komisija je ves čas postopka delovala strokovno in skladno s standardi in predpisi za obdelavo vlog, sigurno pa so šle pri tem razpisu določene zadeve narobe. Pri razpisih je zmeraj veliko izzivov, ki jih je potrebno reševati sproti.

Agencija seveda mora delovati skrbno in skladno z zakonodajo. Po drugi strani pa ni preiskovalni organ, za to imamo druge pristojne organe v državi, katerim smo dolžni naznaniti morebitne sume nepravilnosti. To smo v primeru spornih razpisov tudi storili.

Zato, da se primer ne bi ponovil, smo zaostrili pogoje za prijavo in postopke pregledovanja vlog. To pa je v bistvu dvorezen meč, ker strožji pogoji pomenijo tudi težji dostop do financiranja in podaljšujejo čas, potreben za obravnavo vlog.

A zame je to nekako podedovana zgodba. Mi smo poskušali v novi razpis vpeljati vse varovalne mehanizme, za katere menimo, da so potrebni, da se zadeva ne ponovi. Jaz lahko potem zagovarjam to novo zgodbo.

Pravite, da so šle stvari v nekem delu narobe. Lahko pojasnite, kaj točno?

V tem postopku je bilo veliko deležnikov, revizijska poročila pa so bila po mojem precej jasna. Jaz se ne bi spuščala v to, kaj je bilo narobe, saj gre za dogajanje pred mojim časom.

S sumi nepravilnosti se ukvarjajo tudi kriminalisti in evropsko javno tožilstvo, kateremu je agencija podala prijavo. So vas kaj kontaktirali? Je na primeru kaj novega?

S preiskovalci korektno sodelujemo, podrobneje pa postopkov, dokler so v teku, ne moremo komentirati. 

Se pa zdi, da revizija ministrstva malo več odgovornosti pripisuje agenciji in obratno.

Nobena revizija ni odkrila večjih nepravilnosti, smo pa kot že omenjeno pri novem razpisu zaostrili pogoje za prijavitelje.

Imen članov razpisne komisije niste nikoli razkrili. So to zaposleni na Spiritu? In ali so še na agenciji?

Ja, vsi so še zaposleni pri nas in opravljajo enako delo.

Strožji pogoji pomenijo tudi težji dostop do financiranja in podaljšujejo čas, potreben za obravnavo vlog.

Tamara Zajec Balažič, direktorica agencije Spirit

Neuspešen poziv k okrepitvam

Spirit ima po odpiranju vlog pet mesecev časa, da oceni vloge in določi, kdo dobi koliko denarja. Ali glede na dodatne pogoje pričakujete,da boste tokrat za ocenjevanje vlog potrebovali dlje časa? 

Jaz si srčno želim, da ne. Treba se je sicer zavedati, da stvari niso popolnoma odvisne od nas. Vedno je odvisno od količine vlog in predvsem od tega, kako kakovostno so pripravljene. V drugem razpisu smo bolj jasno opredelili pogoje, upam, da so tudi vloge bolj kakovostno pripravljene. 

Kadar so potrebne dopolnitve in več komunikacije z podjetji, se čas ocenjevanja vlog podaljšuje, saj imamo uradne roke za poziv, prevzem pošte, odgovor. Pogosto se tako zavleče, ker se čaka na tiste, ki malo bolj počasi odgovarjajo. Dlje časa pa lahko traja tudi zaradi zunanjih ocenjevalcev, ki seveda potrebujejo svoj čas.

Je pa res, da tudi kadrovske razmere na agenciji onemogočajo, da bi lahko pohitrili določene postopke. V letošnjem letu smo sicer pridobili tri dodatne kvote, a prosili smo za kar nekaj več. Trenutno imamo 61 kvot in tudi toliko zaposlenih za nedoločen čas. Poleg tega imamo še projektna delovna mesta za določen čas: 20 oseb na projektu SPOT Global +, ki traja do novembra 2028, 21 za izvajanje reform v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki se zaključuje junija 2026, ter po dve zaposlitvi na projektih spodbud za mlade podjetnike, ženske podjetnice ter podpore startupom.

Nedavno smo resornemu ministrstvu in ministrstvu za javno upravo, ki določa kadrovski načrt, poslali prošnjo za okrepitev, a nismo bili uslišani.

Problem je, da imamo na Spiritu približno pol redno zaposlenih, od katerih jih manjši del dela na razpisih. Druga polovica pa jih je vezanih na programe, torej gre za projektno delo za določen čas. Zaradi nestabilnosti izkušeni zaposleni za določen čas odhajajo, mi pa moramo vedno znova učiti nove ljudi. V prihodnjem letu se nam denimo izteka načrt za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da vse te ljudi – 21 zaposlenih – izgubimo.

Še en preklic in slaba volja

Spirit je pred kratkim po navodilu ministrstva preklical tudi 42-milijonski razpis za razogljičenje v industriji, kar je znova razjezilo podjetja, ki so veliko vložila v pripravo vlog in dolgo čakala na rezultate, zdaj pa se obrisala pod nosom. Vi ste ob preklicu razpisa opozorili, da so bila tudi v njihovih vlogah številna odstopanja in pomanjkljivosti. Ampak iz na spletu objavljenih vprašanj je mogoče razbrati, da je bil mogoče tudi razpis napisan nejasno. Je del krivde vendarle tudi na strani agencije?  

Razpisi, ki jih izvajamo, so tematsko že opredeljeni s strani Evropske komisije. Na nivoju države najprej vsebino usklajujeta vsaj dve ministrstvi, za gospodarstvo in za kohezijo, šele potem pride na vrsto Spirit. Tako da so pogoji in merila usklajevani po celi liniji, na koncu pa razpis potrdi Evropska komisija.

Ta razpis je bil zelo kompleksen, ampak mi moramo spoštovati usmeritve, merila in cilje, ki jih določijo drugi. Tako da težko kaj poenostavljamo. Smo si pa v tem primeru pomagali z zunanjimi ocenjevalci. V naši bazi imamo prek 300 strokovnjakov za različna področja.

Morda pa so tudi podjetja podcenjevala namen in cilje razpisa. Tudi nekateri projekti namreč niso bili taki, kot bi si želeli. Tako da je bil v bistvu težek razpis za nas, gotovo pa tudi za podjetja. 

Število vlog je bilo po pisanju Financ majhno, skupno 39. Glede na vse več zakonskih zavez bi morala podjetja denar za razogljičenje v industriji razgrabiti. 

Tako je bilo. Glede na to, da tudi prispele prijave niso bile ravno briljantne, saj je bilo potrebnih veliko dopolnitev in dodatnih pojasnil, zato lahko morda sklepamo, da v podjetjih vendarle ni dovolj motivacije za tovrstne naložbe. Ali pa enostavno ne potrebujejo zunanjih virov za njihovo financiranje.

Vse manj relevanten kriterij delovnih mest

V finančnem načrtu za 2025-2026 imate zapisano, da je cilj merjenje uspešnosti. Kako merite učinkovitost razdeljenega denarja? Ali imate denimo podatek, koliko delovnih mest še obstaja pet let po dani subvenciji? 

Učinkovitost razpisov merimo z različnimi kazalci, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Pri enih so to ustvarjena delovna mesta in dodana vrednost, pri drugih pa kaj drugega – odvisno od cilja in namena razpisa.

Se pa praviloma te naložbe izkažejo za upravičene?

Načeloma da, že zato, ker se tam, kjer kazalniki uspešnosti niso doseženi, pogovarjamo o prekinitvi pogodb. Če podjetje izpolnjuje kriterije, je naložba uspešna.

Nedavno je šef Gorenja za Finance dejal, da je naš sistem podpor preživet, ker kot merilo postavljamo število ustvarjenih delovnih mest, teh pa je v času avtomatizacije in robotizacije vse manj. Minister Matjaž Han je napovedal, da bo novi zakon o spodbujanju investicij, ki je v pripravi, bolj usmerjen v rast dodane vrednosti, ne več na obvezno ustvarjanje novih delovnih mest. Kako bi to vplivalo na Spirit?

Gotovo so izjave obeh omenjenih strani zelo relevantne. Mi pogojev ne določamo sami. Način razmišljanja je pravi, po drugi strani pa je cilj kriterija ustvarjenih delovnih mest včasih socialna nota.

Kot recimo pri premogovniškem razpisu, katerega namen je ohraniti delovna mesta po izhodu iz premoga?

Tako je, tu je cilj prestrukturiranje in zaposlovanje. V tem primeru je pogoj ustvarjanja delovnih mest smiseln.

Tudi v sosednjih državah »neizkoriščen potencial«

Ena osrednjih nalog agencije Spirit je, da slovenskim podjetjem olajša vstop na tuje trge. Kam se bo usmerjala v prihodnjem letu? Kateri so naši prioritetni trgi? Ali je v zadnjih letih precej turbulentna geopolitična situacija kaj vplivala na te usmeritve?  

Slovenija ostaja zvesta svojim tradicionalnim trgom v Evropi. Tu si želimo v prihodnjem letu okrepiti odnos s sosednjimi državami, saj vidimo še nekaj neizkoriščenega potenciala.

Geopolitične spremembe predstavljajo na eni strani izziv, na drugi strani pa prinašajo tudi priložnosti. Tako smo v letošnjem letu odprli kar nekaj novih področij.

Globalno zelo uspešen je bil naš nastop na svetovni razstavi Expo na Japonskem, kamor se z delegacijo vračamo že januarja. Odpira se tudi regija Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (MENA). Že v januarju se nam obeta obisk prve delegacije iz Savdske Arabije. Prav tako januarja odhajamo z delegacijo v Maroko.

Pomembna ostaja Kitajska, kjer smo že zadnjih nekaj let kar močno prisotni, ter srednja Azija, denimo Kazahstan in Uzbekistan. Sploh zadnji je bil zelo proaktiven v letošnjem letu in z obiski delegacij v Sloveniji kaže željo po tesnejšem sodelovanju. Zvesti ostajamo tudi ameriškemu trgu.

Na Kitajskem si želimo nadaljnjega prodora, zvesti ostajamo tudi ameriškemu trgu.

Tamara Zajec Balažič, direktorica agencije Spirit

Najprej ste omenili Japonsko. Kako bi se lahko povezovali s to precej oddaljeno državo? 

Japonska je po menjavi vlade (od oktobra je predsednica vlade Sanai Takaiči, op. a.) določila nova strateška področja, ki se prekrivajo s slovenskimi. To so visokotehnološke rešitve na področju umetne inteligence. Podobno kot mi so si kot eno od prioritet postavili vesolje. Hkrati se želijo bolj odpreti svetu na obrambnem področju oziroma v segmentu dvojne rabe, ki je pri nas in na splošno v Evropi relevantna tema.

Potem področja trajnosti, krožnega gospodarstva, mobilnosti, energetike, kjer z Japonsko že veliko sodelujemo na področju vodika in zelenih tehnologij. 

Kaj pa sosednje države? Pri kateri vidite največ potenciala? 

V Avstriji nas poznajo v nam bližnjih regijah, denimo na avstrijskem Štajerskem in Koroškem, prihodnje leto pa se želimo osredotočiti še na industrijski bazen Zgornjeavstrijske regije v sodelovanju z njihovo agencijo Advantage Austria. Tudi Italija je velika, priložnost za promocijo vidimo v času zimskih olimpijskih iger. V slovenski hiši marca načrtujemo dogodek z italijanskimi partnerji. Neizkoriščen potencial vidimo tudi na madžarskem trgu.

Omenjali ste tudi Kitajsko, v odnosu do katere pa največji evropski državi Nemčija in Francija vodita zelo različno politiko. Medtem ko Francija vabi kitajska podjetja k naložbam, Nemčija nekako pritiska na zavoro. So pri nas kitajske naložbe dobrodošle ali imamo tukaj kakšne omejitve?

Vsekakor smo pri vseh partnerjih previdni pri načrtovanju naložbene politike, predvsem kadar gre za neke tehnološke rešitve. Sigurno je tudi interes za njihove naložbe pri nas, a ti primeri se individualno obravnavajo na ministrstvu za gospodarstvo. Projekti niso tako daleč, da bi lahko o njih konkretno govorili. 

Želimo pa si sodelovanja s Kitajsko in izkoriščanja priložnosti tako za izvoz kot za institucionalno povezovanje. Predvsem vidimo potencial za našo avtomobilsko industrijo. Ena naših najpomembnejših panog vsekakor nudi zanimive in dobre rešitve tudi za kitajske proizvajalce. Zato se poskušamo kot takšni tudi predstaviti.

Na kitajskih sejmih predstavljamo tudi druge izdelke, kot so prehranski dodatki, živila, vina, športni dodatki, denimo Elanovi, ter podobne zadeve. Letos smo imeli tri sejme in tri delegacije podjetij iz zelo različnih panog. Tudi za prihodnje leto je načrtovanih kar nekaj aktivnosti. Zdaj smo se osredotočali na predel okrog Ningboja in Šanghaja. A Kitajska je ogromna, vabijo nas v Čengdu, tudi v mesta, ki so pobratena z našimi. Poskušamo delovati povezovalno in v duhu sodelovanja, ki vsem partnerjem prinaša dobrobit.