Hrvaška z novimi omejitvami nad kratkoročno oddajanje stanovanj
Hrvaška vlada želi s predlaganim zakonom omejiti kratkoročno oddajanje stanovanj. Lastniki bi po novem potrebovali soglasje 80 odstotkov etažnih lastnikov.
Hrvaška vlada je danes potrdila predlog zakona o upravljanju in vzdrževanju stavb, po katerem bodo lastniki stanovanj v večstanovanjskih zgradbah v primeru oddajanja v kratkoročni najem potrebovali soglasje 80 odstotkov etažnih lastnikov.
Predlog novega zakona, ki ga mora sprejeti še hrvaški sabor, bo tako prepovedoval spremembe namembnosti stanovanj za oddajanje v kratkoročni najem brez soglasja 80 odstotkov lastnikov v stanovanjski zgradbi.
“To delamo zato, ker se okoli 40 odstotkov stanovanjskih enot na Hrvaškem ne uporablja za bivanje, ampak za druge namene,” je danes dejal minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić. V vladi računajo, da bodo tako okrepili ponudbo stanovanj za dolgoročni najem ali za prodajo ter posledično pripomogli k znižanju cen nepremičnin ter najemnin.
Za primerjavo, v Sloveniji je danes za oddajanje prek Airbnb ali podobnih platform potrebno soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh ‘mejašev’ (torej lastnikov sosednjih nepremičnin). Enak delež predvideva tudi predlog prenove zakona o gostinstvu, ki je še v postopku sprejemanja. Bo moral pa lastnik, če bo novela sprejeta, soglasja predložiti v vlogi občini. Ta bo namreč po novem pristojna za izdajo potrdila za oddajanje v kratkoročni najem. Do zdaj se namreč zakonske obveze, da mora imeti najemodajalec soglasja etažnih lastnikov, praktično ni preverjalo.
Na Hrvaškem skoraj 600 tisoč praznih stanovanj
Hrvaški minister Bačić jedanes sicer dejal še, da ima Hrvaška po podatkih državnega zavoda za statistiko in javnega podjetja Hrvatska elektroprivreda (HEP) skoraj 600 tisoč praznih stanovanj. Obenem ima 231 tisoč stanovanj, namenjenih za kratkoročni najem, in 112 tisoč stanovanj, ki se uporabljajo kot poslovni prostori.
To po njegovih besedah pomeni, da je na stanovanjskem trgu ogromno stanovanj, ki niso namenjena dolgoročnemu bivanju, to pa zmanjšuje ponudbo in zvišuje cene nepremičnin ter najemnin, še piše STA.
