Mednarodna recenzija ni bistveno spremenila ocene ekonomike JEK2

Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta JEK2 ni bistveno spremenil prvotne ocene njegove ekonomske upravičenosti. Po reviziji je investicijska vrednost brez stroškov financiranja ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. V Genu energiji menijo, da je projekt smiselno nadaljevati, ob zelo skrbni analizi tveganj, poroča STA.

Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta nove nuklearke v Krškem (JEK2), ki jo je maja predstavila družba Gen energija kot trenutno edini investitor v JEK2, sta izvedli revizijska družba Ernst&Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor.

Kje so negotovosti

Sodeč po rezultatih pregleda, ki so jih danes novinarjem predstavili predstavniki obeh družb, so tako ocenjeni investicijski kot operativni stroški, ki jih je uporabila Gen energija, v sprejemljivem razponu oziroma skladni s trenutnimi standardi in izkušnjami. Nesprejemljivih ocen recenzorji niso prepoznali.

Medtem ko so ocenjeni stroški, povezani z delovanjem in razgradnjo, v celoti skladni z mednarodnimi standardi, je pri stroških financiranja in investicijskega vzdrževanja ter stroških materiala, storitev in jedrskega goriva še vedno vidik negotovosti. Več podatkov bo namreč na voljo šele po pogajanjih z dobavitelji, sestavi finančne konstrukcije ter ostalih nadaljnjih fazah projekta do končne investicijske odločitve, ki je predvidena v 2028.

Izvajalci neodvisnega pregleda predlagajo, da se v nadaljevanju zmanjša negotovost glede teh odprtih stroškov, začne dialog z dobavitelji, oblikuje čim širša finančna konstrukcija ter omogoči maksimalne širše pozitivne učinke projekta na nacionalno gospodarstvo. Dobro delujoča lokalna dobaviteljska veriga in usposobljeni kadri pomembno prispevajo k zmanjšanju tveganj, poroča STA.

Eno leto zamude, pol milijarde stroškov

Stroški bodo pomembno odvisni od izbrane reaktorske tehnologije in ostalih povezanih tehnoloških elementov ter od načina financiranja. Pri tem so recenzorji podčrtali, da stroške financiranja pomembno narekuje učinkovitost vodenja projekta. Eno leto zamude pri projektih velikih reaktorjev, kot je načrtovan v Krškem, glede na izkušnje prinese okoli pol milijarde evrov dodatnih stroškov.

Prav tako recenzorji poudarjajo, da sprejemljivega tveganja financiranja jedrskih projektov nikjer ni mogoče doseči brez vloge države. Prednosti Slovenije pa vidijo v tem, da že ima jedrsko elektrarno in s tem povezana znanja ter stroko.

V čem se je spremenila prvotna analiza

Na podlagi recenzije so v Genu izvedli revizijo majske analize ekonomike. Ocenjenih investicijskih stroškov niso bistveno spreminjali. Po drugi strani so denimo nekoliko znižali oceno obratovalnih stroškov, nižji je tudi ocenjeni strošek podaljšanja življenjske dobe nove nuklearke s 60 na 80 let.

Ne glede na izbrano moč reaktorja (1000 megavatov (MW), 1250 MW ali 1650 MW) je skupni investicijski strošek JEK2 brez stroškov financiranja za standardno zasnovo reaktorja ocenjen na 7.625 evrov na kilovat (KW). Stroški zaradi specifik lokacije v Krškem, predvsem zaradi seizmične nadgradnje lokacije in nadgradnje stikališča, se gibljejo okoli 1.000 evrov na KW. Ostali in nepredvideni stroški pa naj bi nanesli 763 evrov na KW. Vse te številke so v stalnih cenah na 1. januar 2024, poroča STA.

Večina stroškov bi nastala med 2033 in 2038

Skupaj je tako revidirana skupna ocenjena investicijska vrednost JEK2 v “letošnjih evrih” in brez stroškov financiranja med nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov in skoraj 15,4 milijarde evrov. Maja je bil razpon od 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Večina stroškov investicije bi po ocenah nastala med 2033 in 2038.

Po besedah Kruna Abramoviča iz Gena so v primerjavi z nekaterimi drugimi napovedanimi jedrskimi projekti in programi po Evropi te ocene konservativne, torej višje. Podobno velja tudi, ko se jih primerja s prvotnimi ocenami nekaterih jedrskih projektov, ki se zaključujejo. Med razlogi za višje ocene je omenil, da je v Krškem načrtovan samo en reaktor, zaradi česar izpade učinek ekonomije obsega, in pa nekoliko višje stroške prilagoditve na potresno aktivnost na območju Krškega.

Cena elektrike

Stroškovna cena elektrike iz JEK2, torej cena brez vključenih stroškov financiranja, je ocenjena v razponu od 41,9 evra za megavatno uro (MWh) za reaktor moči 1650 MW do 45,6 evra za reaktor z močjo 1000 MW.

Glede na zahtevano realno donosnost projekta, ki jo v Genu trenutno ocenjujejo na 2,3 odstotka, bi morala biti povprečna cena elektrike v času obratovanja nekje med 65 in 70 evri za MWh. Ocena ekonomike je sicer za predpostavko vzela dolgoročno ceno elektrike pri 75 evrih za MWh, poroča STA.

Tretjina scenarijev pomeni izgube

Prav cena elektrike je sicer največji dejavnik tveganja za ekonomiko. Poleg nje jo pomembno narekujejo še investicijski stroški in stroški financiranja ter sam čas gradnje oziroma zamude pri gradnji. Po analizi, ki so jo izvedli v Genu, sta dve tretjini scenarijev takšni, da projekt pokrije vse stroške in prinese tudi koristi, tretjina scenarijev pa pomeni izgube. Naj bi bile pa potencialne koristi večje od potencialnih izgub.

“Ne moremo dati zagotovila, da bo projekt v vsakem primeru dobičkonosen in da tveganj ni,” je bil jasen prvi mož Gena energije Dejan Paravan. Je pa investicija po oceni Gena tudi na podlagi revidirane ocene ekonomike ekonomsko upravičena, zato je projekt smiselno nadaljevati.

Zaradi občutljivosti na omenjene parametre pa je treba biti v naslednjih fazah izredno pozoren na tveganja. Obenem je, tako Paravan, treba pred končno investicijsko odločitvijo pripraviti tudi temeljite analize tveganj scenarijev oskrbe z elektriko brez JEK2.

V Genu poudarjajo, da tako velikega projekta sami ne morejo izpeljati in da bo vloga države kot strateškega partnerja bistvena. Zelo pomembna bo tudi finančna konstrukcija, saj večji delež lastnih sredstev znižuje stroške financiranja. Po prvotni zasnovi financiranja Gen s partnerji predvideva od 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev in od 70 do 80 odstotkov zadolževanja, še poroča STA.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti