Madžarska rešitev za srbsko rafinerijo, ki je postala bojišče velesil

Madžarski MOL te dni izvaja skrbni pregled poslovanja (tako imenovani due dilligence) srbske družbe Naftna industrija Srbije (NIS), katere poslovanje od 8. oktobra lani hromijo ameriške sankcije zaradi ruskega lastništva.

Ruski Gazprom in Gazprom Neft imata v lasti 56 odstotkov NIS, srbska država 29,9 odstotka, preostanek pa je v lasti malih delničarjev in zaposlenih.

Spomnimo, da je po uvedbi sankcij hrvaški naftovod Janaf rafineriji v Pančevem v lasti NIS prenehal pošiljati surovo nafto. V začetku decembra so Srbi posledično ustavili rafinerijo, ki sicer pokriva 95 odstotkov potreb srbskega trga.

Na zadnji dan decembra je nato ameriški urad za nadzor tujega premoženja (OFAC), ki deluje v sestavi ministrstva za finance, NIS izdal dovoljenje za nadaljevanje poslovanja do 23. januarja 2026. S tem je odprl pot za novo pošiljko surove nafte v količini okoli 85 tisoč ton. Ta naj bi v Srbijo prispela do 15. januarja 2026, dejanska proizvodnja bencina, dizla in drugih derivatov pa naj bi stekla okoli 25. ali 26. januarja.

Kratek rok

A Američani vztrajajo, da se mora NIS znebiti Rusov v lastniški strukturi. Rusi na drugi strani deleža do zdaj niso želeli prodati, med drugim naj bi po poročanju medijev zavrnili ponudbo srbske države. Po navedbah časopisa Financial Times je vrednost NIS ocenjena na 4,7 milijarde dolarjev, ruski delež pa na okoli 2,6 milijarde dolarjev.

Konec novembra so mediji poročali, da se za nakup ruskega deleža v NIS zanima naftno podjetje ADNOC s sedežem v Abu Dhabiju v državni lasti Združenih arabskih emiratov, a je hitro zatem zakrožila novica, da so pogovori zastali. Potem so zanimanje izrazili Madžari. Pretekli konec tedna je srbski predsednik Aleksandar Vučić potrdil, da so ti najresnejši kandidat.

Tako srbski kot madžarski mediji so v ponedeljek poročali, da Mol začenja skrbni pregled. Madžarska družba si v teh dneh ogleduje bencinske črpalke, rafinerijo, petrokemijsko proizvodnjo in domnevno tudi nekatere vrtine v lasti NIS. Svojih načrtov in pričakovanj pa najverjetnejši novi lastnik za zdaj ni podrobneje pojasnil. “Srbija je za nas pomembna država in z našimi srbskimi partnerji odlično sodelujemo. Raziskali bomo vse možnosti, ki nam bodo omogočile, da skupaj še dodatno okrepimo varnost oskrbe v regiji,” so v Molu zapisali v uradnem odzivu za madžarske medije.

Po tem, ko bo pogodba sklenjena, morata posel poleg srbske države odobriti tudi ameriški OFAC in evropski varuh konkurence.

Sprejemljivi za vse

Washington pričakuje, da bodo podrobnosti dogovorjene do konca januarja, zato je Vučić pretekli konec tedna pogajalce pozval, naj se podvizajo. “Upam in pozivam Gazprom, vodstvo NIS in madžarsko stran – saj je zdaj jasno, da potekajo pogajanja z njimi –, da čim prej sklenejo kupoprodajno pogodbo, da se bomo lahko izognili sankcijam in da bo Srbija lahko nadaljevala z rastjo,” je poudaril. Prve obrise pričakuje do prihodnjega tedna.

Dogajanje po navedbah Bojana Stanića, pomočnika direktorja sektorja za analitiko pri srbski gospodarski zbornici, kaže, da je trenutno Mol edini sprejemljiv kupec za vse strani – za Srbijo, Rusijo in ZDA.

Znano je, da ima madžarska vlada Viktorja Orbana tesne odnose z Moskvo in (z dovoljenjem EU) še vedno uvaža rusko nafto. To se zdi v nasprotju z idejo Američanov, ki želijo s sankcioniranjem NIS omejiti prihodke Rusov, ki jih ti porabijo za financiranje vojne v Ukrajini. A Madžarski je Trump novembra odobril enoletni odlog sankcij zaradi uvoza ruske nafte, z nedavno izdanim dovoljenjem za začasen ponovni zagon rafinerije NIS pa naj bi že nakazal, da je Mol kot bodoči lastnik sprejemljiv tudi za Američane. Nekateri to pripisujejo dobrim odnosom političnih zaveznikov Orbana in Trumpa.

“Za Srbijo bi vstop Mola pomenil delno ‘evropeizacijo’ lastniške strukture NIS brez resnejšega odmika od ruskega vpliva.”

Faris Kočan, docent in raziskovalec na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Predsednik Združenja lastnikov zasebnih bencinskih servisov Milan Rakić je za Forbes Srbija dejal, da je Mol dobra izbira, saj je že prisoten na srbskem maloprodajnem trgu z okoli 60 bencinskimi črpalkami. Glede na dogodke zadnjih dni je po njegovem mnenju dogovor o kupcu že sklenjen, zdaj pa vpleteni usklajujejo tehnične podrobnosti. “Pripravljajo predhodni sporazum, ki ga bosta obe družbi podpisali in poslali v usklajevanje ameriškemu uradu OFAC, ki mora dati soglasje,” je dejal Rakić.

Tudi profesor na beograjski strojni fakulteti Miloš Banjac je za srbsko javno televizijo RTS dejal, da je kupec očitno že izbran, zdaj pa se bodo pogajali okrog cene. Po njegovem mnenju ima Mol jasen interes za širitev na srbskem trgu, saj gre za regionalno močno prisotno podjetje, ki se hitro širi – nedavno se je potegovalo tudi za nakup Lukoilovih črpalk v Bolgariji in Romuniji –, v Srbiji pa ima okoli štiriodstoten tržni delež. “Zdi se, kot da je dobil srbski trg na pladnju, kar se zdi fantastično. Rusi so na drugi strani primorani prodati, zdaj nastopi vprašanje cene,” je dejal za RTS.

Za Madžare krepitev v regiji

Mol ima v Srbiji, kot omenjeno, že zdaj mrežo 60 bencinskih črpalk. Z nakupom NIS bi močno povečal delež na maloprodajnem trgu. NIS ima namreč v lasti 310 črpalk v Srbiji, kar je petina vseh, ter še okoli sto v BiH, Romuniji in Bolgariji.

Poleg tega bi Mol dobil rafinerijo, s čimer bi okrepil tudi svoj delež predelave nafte. Trenutno je madžarsko podjetje večinski lastnik rafinerije na Reki na Hrvaškem ter po ene na Madžarskem in Slovaškem. V preteklosti je upravljal tudi manjšo rafinerijo v Sisku na Hrvaškem, a jo je zaprl.

Mol vodi tudi projekt gradnje naftovodne povezave med Srbijo in Madžarsko, kjer se je ravno ta teden zgodil premik. Srbsko državno podjetje Transnafta je namreč v ponedeljek objavilo javno naročilo za gradnjo in nadzor nad projektom gradnje 113-kilometrskega naftovoda, ki bo povezoval Horgoš na meji z Madžarsko ter terminal Transnafte v Novem Sadu. Srbija in Madžarska sta junija 2023 podpisali dogovor, lani sta Transnafta in Mol potrdila tehnične specifikacije za ta projekt, ki naj bi bil končan do konca leta 2027.

Tu omenimo, da je Madžarska tradicionalno eden najpomembnejših vlagateljev v Srbiji. Poleg Mol je tu – podobno kot pri nas – pomembno prisotna OTP banka. Državi trenutno poleg načrtovane gradnje naftovoda končujeta skupni projekt izgradnje železniške proge, ki povezuje Beograd in Budimpešto. Ta je zanimiva, ker prinaša novo logistično povezavo med grškim pristaniščem Pirej v kitajski lasti in srednjeevropskimi trgi. V Srbiji ima tovarne tudi več madžarskih podjetij, eden največjih izvoznikov je madžarsko-nemški Knott-Autoflex.

Rešitev za srbsko industrijo

Za NIS in Srbijo bi vstop Mola in zmanjšanje ruskega deleža verjetno pomenilo odpravo sankcij, trajno licenco za obratovanje ter vrnitev NIS k normalnemu poslovanju. Oteženo poslovanje in nato zaprtje rafinerije je po besedah srbskega predsednika močno vplivalo na srbsko gospodarstvo.

“Državljanom bi rad povedal, da smo utrpeli zelo resne posledice, ker rafinerija ni delovala. Naša industrijska proizvodnja se je novembra in decembra zmanjšala zaradi zaprtja rafinerije. To je imelo drastičen in dramatičen vpliv na stanje našega gospodarstva,” je nedavno dejal Vučić.

V novembru se je industrijska proizvodnja v Srbiji skrčila za 3,4 odstotka, podatka za december, ko je bila rafinerija dejansko ustavljena, pa še ni.

Ob nekaterih pomislekih, da bi Madžari v bodoče lahko zaprli srbsko rafinerijo, kot se je zgodilo v hrvaškem Sisku, je Vučić pred dnevi dejal, da se to ne bo zgodilo. “Ker je Srbija lastnica z 29,87-odstotnim deležem in imamo tudi besedo. V prihodnosti bomo poskušali kupiti še nekaj odstotnih točk, da bomo presegli prag ene tretjine, tako da bomo lahko ne le še bolj nadzorovali in spremljali NIS, ampak tudi sodelovali pri upravljanju družbe.”

Evropeizacija, a z ohranjanjem ruskega vpliva

“Interes Mola za vstop v lastništvo NIS je potrebno razumeti predvsem v kontekstu spreminjajoče se energetske in geopolitične arhitekture na (Zahodnem) Balkanu. NIS je strateško podjetje ne zgolj za Srbijo, temveč za širšo energetsko varnost regije. V tej luči bi vstop Mol pomenil nekakšno prerazporeditev vpliva v podjetju, ki je bilo doslej zaznamovano z ruskim lastništvom,” meni Faris Kočan, docent in raziskovalec na katedri za mednarodne odnose ljubljanske fakultete za družbene vede.

Madžarska se je v zadnjih letih pozicionirala kot nekakšen energetski posrednik med Rusijo, EU in (Zahodnim) Balkanom, pravi sogovornik, zato je Mol v tem smislu po njegovi oceni nekakšen podaljšek širše madžarske strategije ohranjanja dobrih odnosov z uradno Moskvo, a znotraj formata EU. “Za Srbijo bi torej vstop Mola pomenil delno ‘evropeizacijo’ lastniške strukture NIS brez resnejšega odmika od ruskega vpliva. Tako bi zadevo lahko razumeli kot diverzifikacijo partnerjev v luči ohranjanja kontinuitete sodelovanja z uradno Moskvo,” meni sogovornik.

Kočan poudarja tudi, da se Gazprom kot ključni lastnik NIS zaradi sankcij sooča z omejitvami pri financiranju, investicijah in dostopu do tehnologij. “Iz tega potem lahko izpeljemo potencial manjšinskega vstopa Mola (z omejenim deležem), saj je cilj predvsem izboljšanje mednarodne percepcije NIS in zmanjševanje sankcijskih tveganj in/ali učinkov sankcij na srednji rok,” meni. Po njegovi oceni je možen tudi postopen strateški vstop Mola v lastništvo NIS, ki pa bo po oceni sogovornika odvisen od nadaljnjega poteka vojne in od tega, kdaj bo dosežen mirovni sporazum.

Trump se obrača od Vučića. Tudi Putin?

Srbija bi z rešitvijo položaja v NIS pogasila eno od žarišč zunanjepolitičnih odnosov balkanske države, ki jo zadnje leto hromijo množični protivladni protesti. Ti so se začeli novembra 2024, po zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahtevalo 15 življenj.

Nemški FAZ poroča, da je zunanjepolitično ravnovesje, ki temelji na dobrih odnosih z Moskvo, Pekingom, Washingtonom in Brusljem, vse bolj krhko.

Kot piše nemški časnik, je Vučić poskušal zaobiti problem ruskega lastništva v NIS s poskusom vzpostavitve tesnih odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki pa se je izjalovil. “Ni naključje, da je Trumpov zet, nepremičninski razvijalec Jared Kushner, prek posebnega zakona, ki ga je na hitro sprejel parlament, dobil dovoljenje za velik gradbeni projekt v Beogradu. Toda ta projekt je decembra propadel,” piše FAZ.

Kushner je, kot smo poročali, želel na mestu nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo zgraditi luksuzni hotel, a je projekt zaustavila preiskava zaradi ponarejene dokumentacije, s katero so tej zgradbi odvzeli status kulturnega spomenika. Po umiku Kushnerjevega investicijskega podjetja Affinity partners sredi decembra je Vučić dejal, da je Srbija zaradi neupravičene gonje izgubila 750-milijonsko naložbo in napovedal pregon za tiste, ki so “vpleteni v uničenje Srbije“.

Nekaj dni pozneje so ZDA prepovedale uvoz pnevmatik iz kitajske tovarne Linglong Tire v Zrenjaninu v Srbiji. Uradni razlog so dolgoletne obtožbe o prisilnem delu in kršitvah okoljskih standardov, je poročal FAZ in kot znak ograjevanja ZDA od Srbije navedel še, da Srbija za izvoz v ZDA plačuje visoke 35-odstotne carine.

Po drugi strani naj bi se zaradi dogajanja v NIS dodatno ohlajalo tudi srbsko zavezništvo z Rusijo. Na to naj bi po pisanju FAZ med drugim nakazovala nedavna poteza Moskve, ki je Srbom podaljšala pogodbo o dobavi zemeljskega plina za le tri mesece. Vučić naj bi računal na dolgoročno pogodbo.

Ohromljeni so tudi odnosi Srbije z EU, s katero zadnja tri leta in pol ni odprla nobenega novega pogajalskega poglavja za vstop v unijo. Tudi Kitajska ne napoveduje nobenih novih gospodarskih aktivnosti v Srbiji, sklene FAZ, ki ocenjuje, da zunanjepolitično dogajanje prispeva k šibki gospodarski sliki Srbije.