Poplave so jim odnesle kupce. Nazaj bi jih lahko dobili že prihodnje leto
Lanske ujme so močno prizadele podjetje KLS Ljubno, ki proizvaja zobate obroče. Leta 2023 so medletno ustvarili 15 odstotkov manj prihodkov iz poslovanja. Po skoraj 11-milijonskem dobičku v letu 2022 so lani končali v rdečih številkah.
Podjetje KLS Ljubno je lani ustvarilo 51,2 milijona evrov prihodkov iz rednega poslovanja, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2022. Zaradi ujme so poslovali celo z izgubo. Še leto prej je podjetje imelo skoraj 11 milijonov evrov čistega dobička, je za STA povedal prokurist družbe Mirko Strašek.
Po njegovih besedah so velik del posledic avgustovske poplave, ki jim je povzročila za več kot 100 milijonov evrov škode, že sanirali. Zaradi obsežnosti nastale škode pa bo sanacija trajala še celotno letošnje in naslednje leto, je ocenil.
KLS Ljubno je od države prejel finančno pomoč za odpravo posledic ujme, ki po plačilu davka iz naslova te pomoči znaša 18 milijonov evrov, je povedal Strašek.
“Pričakujemo, da bomo leta 2025 dobili nazaj večino izgubljenih naročil”
Lani so sicer načrtovali ambiciozno in finančno uravnoteženo poslovanje, a so naročila zaradi ujme upadla. Kupci so po poplavi del naročil prenesli na druge proizvajalce, da so si zagotovili redno proizvodnjo.
“Prodaja se vrednostno giblje na višini 75 odstotkov prodaje pred poplavo. Proizvodnja dela z dvotretjinsko zmogljivostjo, toliko, kot je naročil. Kupci so se na razmere po ujmi odzvali zelo pozitivno in pričakujemo, da bomo leta 2025 dobili nazaj večino izgubljenih naročil,” je pojasnil Strašek.
Števila zaposlenih zaradi ujme po navedbah STA niso zmanjšali, saj jih potrebujejo za tekoče odpravljanje posledic poplave. Prav tako jih usposabljajo za nova naročila od leta 2025 naprej.
Priprava na novo proizvodnjo
KLS tudi letos intenzivno dela na razvoju procesov za novo proizvodnjo in nove proizvode za obdobje 2025-2029, na trgu drži dober položaj, pravi Mirko Strašek.
Glede iskanja lokacije za razširitev proizvodnje je pojasnil, da za nova naročila in razvojne projekte potrebujejo 10.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin, ki so jih načrtovali na obstoječi lokaciji. Nova proizvodna hala mora biti čim bližje sedanji lokaciji, ker morajo biti proizvodni procesi povezani.
“Ciljamo na dve lokaciji v neposredni bližini Industrijsko-poslovne cone Loke. Pri rešitvi tega problema se intenzivno vključujejo vlada, ministrstvo za naravne vire in prostor ter občina Ljubno ob Savinji,” je še dejal Strašek.
