Lahko evropski tekmec s prestola izrine Muskov Starlink?

Geopolitični obrat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki išče premirje v Ukrajini in odstopa od varnostnih zagotovil evropskim zaveznicam, je po napovedi ponovnega oboroževanja EU dvignil delnice domačih orožarjev. Obenem je potreba po večji avtonomnosti celine in potrebe Ukrajine po zanesljivi satelitski povezavi izstrelila tudi ponudnika satelitskega interneta, ki je evropski odgovor na Starlink.

Eutelsat OneWeb je nastal leta 2023 z združitvijo britanskega razvijalca satelitov v nizki zemeljski orbiti (angl. low-Earth orbit – LEO) OneWeb in francoskega operaterja 36 geostacionarnih satelitov Eutelsat. Toda britanski OneWeb je svojo mrežo satelitov razvijal že pred tem in sočasno z glavnim tekmecem SpaceX Elona Muska, s katerim svoje satelite pošilja v nizko zemeljsko orbito.

“Eutelsat OneWeb je pravzaprav že zelo resna konkurenca Starlinku,” je za Forbes Slovenija dejal profesor na Fakulteti za elektrotehniko ljubljanske univerze Boštjan Batagelj. “Na trg je prišel skorajda istočasno kot Starlink,” in sicer leta 2019. Britanski OneWeb je prvih šest satelitov izstrelil februarja tisto leto, Starlink je sledil maja s 60 sateliti. Konstelacija OneWeb je bila dokončana maja 2023.

Po zadnjih podatkih s konca lanskega leta ima Starlink v nizki zemeljski orbiti več kot 7.000 satelitov, Eutelsat OneWeb pa okrog 660 satelitov, kar je približno desetina Starlinkove mreže. “Vendar so sateliti OneWeb na višini 1.200 kilometrov, Starlink pa na višini 550 kilometrov, kar pomeni, da jih OneWeb za celotno pokrivanje potrebuje manj. Ker pa so višje od Starlinkov, se najnižja teoretična zakasnitev signala približno podvoji in znaša štiri milisekunde (ms),” pojasni Batagelj.

Zakasnitev pri satelitih Starlink je 1,8 milisekunde, če upoštevamo najnižjo zakasnitev v eno smer za opazovalca, ki ima satelit v zenitu. Povprečna zakasnitev pri OneWebovih satelitih je sicer okrog 70 ms, pri Starlinku pa med 20 in 40 ms, kar je nekajkrat manj kot pri višje ležečih geostacionarnih satelitih.

Rast in padec delnice

Delnica krovne skupine Eutelsat Group je v začetku marca poskočila za kar 500 odstotkov, kar je bila posledica špekulacij, da bodo evropske države, skupaj z Ukrajino, kmalu iskale evropskega ponudnika satelitskega interneta. Po treh dneh rasti je delnica znova upadla, a ob koncu meseca ostaja pri 4,5 evra, kar je enkrat več kot na začetku leta.

Skok je prišel nedolgo po precejšnjem upadu vrednosti delnice sredi februarja, ko je Eutelsat objavil finančno poročilo za prvo polovico fiskalnega leta, ki se je končala decembra lani. Podjetje je v obdobju namreč beležilo 873 milijonov evrov čiste izgube, precej več kot 191 milijonov evrov v enakem obdobju leto prej. Od tega so 535 milijonov evrov izgube ustvarili v segmentu geostacionarnih satelitov, medtem ko se povpraševanje vse bolj preveša v nižje tirnice.

Čeprav je OneWeb nastal isto leto kot Starlink, je njegov razvoj upočasnilo več dejavnikov. Najprej je v začetku pandemije covida-19 zašel v finančne težave in marca 2020 razglasil stečaj. Pred propadom ga je rešila skupina mednarodnih vlagateljev, ki je poleg vlade Združenega kraljestva vključevala indijski konglomerat Bharti Global in japonski SoftBank. Nato je ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 povzročila zamude pri izstrelitvi satelitov, saj je podjetje nameravalo 36 satelitov poslati v vesolje iz Kazahstana z rusko vesoljsko agencijo Roscosmos, ki je izstrelitev zavrnila.

Kdo bo pomagal Ukrajini

Po prepiru v Beli hiši med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki bi morala podpisati sporazum o skupnem koriščenju ukrajinskih redkih zemelj in drugih mineralov, je obstajala možnost, da bi Ukrajina ostala brez Starlinka, na katerega se zanaša tudi njihova vojska. Kot je takrat poročal Reuters, naj bi ameriški pogajalci omenjali možnost ukinitve povezave za državo, če ne pride do dogovora o redkih zemljah. Ukrajina bi imela ob izgubi Starlinka na voljo le še eno možnost za ponudnika satelitskega interneta, in sicer Eutelsat OneWeb.

Eutelsat je v Ukrajini prisoten že od začetka vojne. “Namestili smo in upravljamo na stotine terminalov po Ukrajini in Črnem morju,” je za Reuters povedal tiskovni predstavnik podjetja in dodal, da bi bile lahko za državo koristne tudi njihove geostacionarne zmogljivosti. Lani je ukrajinski ponudnik mobilnih omrežij Kyivstar, ki je uradni partner OneWeba v Ukrajini, v sodelovanju z vojsko testiral tehnologijo podjetja.

Medtem je EU napovedala program ponovnega oboroževanja v luči Trumpovih zahtev po višjih obrambnih izdatkih Evrope. Za 150 milijard evrov posojil in sproščena fiskalna pravila obetajo velike naložbe v proizvodnjo orožja, toda naložbe se v okviru istega programa obetajo tudi drugim strateškim področjem, med katera bi lahko spadala konstelacija satelitov v nizki orbiti.

“Po mojem so te naložbe smiselne, saj bi se OneWeb sateliti uporabljali tudi za civilne namene. Vendar je to zelo politična odločitev,” pravi Batagelj.

Popolne neodvisnosti od ZDA ni

Eutelsat OneWeb se pri vzpostavitvi svoje konstelacije še vedno zanaša na SpaceX, saj z njihovimi raketami Falcon 9, ki omogočajo ponovno uporabo, pošiljajo satelite v orbito z izstrelišča na Floridi. Tam evropski ponudnik tudi izdeluje svoje satelite. “Torej tukaj o neki popolni neodvisnosti od ZDA oziroma SpaceX ne moremo govoriti,” pravi profesor.

Eutelsat OneWeb in Starlink sicer nista nujno neposredna konkurenca. Medtem ko slednji nagovarja tako podjetja kot potrošnike neposredno – v Sloveniji je na primer na voljo samo paket za posamezne uporabnike, se Eutelsat OneWeb usmerja le k poslovnim strankam.

To pomeni, da bo večina interakcije končnih uporabnikov z OneWebom potekala prek enega od njegovih partnerjev (na primer operaterjem telekomunikacijskega omrežja) in ne neposredno z OneWebom.

Prihaja nova konkurenca

Eutelsat in Starlink nista edina igralca, saj napredek pri vzpostavljanju mreže satelitov LEO beleži tudi Amazonov Project Kuiper. Spletni trgovec cilja na konstelacijo s tri tisoč sateliti, prve izstrelitve in lansiranje internetne ponudbe pa pričakuje letos.

Čeprav ustanovitelj Amazona Jeff Bezos podobno kot Musk razvija svoje rakete, ki se imenujejo Blue Origin, te ne bodo edini dostavljalec satelitov v orbito. Project Kuiper bo namreč uporabljal tudi storitve SpaceX in United Launch Alliance (ULA) na Floridi, na izstrelišču v Francoski Gvajani pa bodo uporabljali raketo Ariane 6 francoskega proizvajalca Arianespace, ki je v lasti Airbusa in francoskega orožarja Safran.

Project Kuiper tako kot Starlink namerava nagovarjati posameznega potrošnika, ki se bo lahko naročil na storitev satelitskega interneta z nizko latenco.

V Sloveniji malo satelitskega interneta

V Sloveniji imamo uporabnikov satelitskega interneta zelo malo, po oceni Batagelja je takšnih uporabnikov “mogoče nekaj sto”, saj je Slovenija med najbolje opremljenimi državami z optičnimi vlakni v Evropi.

“Uporabnikov Starlinka pa je najverjetneje le polovica od njih. To je pravzaprav težko oceniti in tovrstne podatke ima samo Starlink, saj uporabniki vsaj zaenkrat naročajo opremo in sklepajo naročniška razmerja direktno pri Starlinku,” pravi profesor.

Slovenski uporabnik Starlinka mora za storitev odšteti 50 evrov na mesec, kar je več od povprečne naročnine na internet prek kabla z optičnimi vlakni. Pri prvem nakupu je treba prišteti še 349 evrov za satelitski krožnik in med 61 ter 145 evri za stojalo krožnika.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”