Kripto trg v rdečem, se bo zdrs nadaljeval?

Največja kriptovaluta bitcoin je v torkovem trgovanju prvič v sedmih mesecih padla pod vrednost 90 tisoč dolarjev za en digitalni kovanec, s čimer je izničila letošnjo rast in izgubila skoraj 30 odstotkov vrednosti od vrha v oktobru. Vlagatelji se umikajo iz tveganih naložb, piše Reuters.

BlackRockov borzno trgovani sklad (ETF), vezan na ceno bitcoina, je ob padcu cene ta mesec zabeležil rekordne odlive. Dražijo se tudi cene za tako imenovane put opcije, s katerimi se vlagatelji zavarujejo pred padci, kar kaže na pričakovanje nadaljnjih padcev, poroča portal Coindesk.

Blackrockov ETF (IBIT), ki kotira na Nasdaqu, je ta mesec doslej zabeležil neto odliv v višini 1,26 milijarde dolarjev, kar pomeni največji mesečni odliv od nastanka sklada januarja 2024, kažejo podatki analitične družbe s podorčja kritpa SoSoValue. Vseh 11 ETF-ov, vezanih na bitcoin, je beležilo odlive v skupni vrednosti 2,59 milijarde dolarjev.

Padajo tudi druge kriptovalute. Skupna tržna vrednost več kot 18 tisoč kovancev, ki jih spremlja analitična družba CoinGecko, je v zadnjih šestih tednih upadla za 1.200 milijard dolarjev, piše FT.

Druga največja kriptovaluta ether prav tako že več mesecev izgublja vrednost. Avgusta je vrh dosegla pri skoraj šest tisoč dolarjih za kovanec, nato pa izgubila skoraj 40 odstotkov in se v torek spustila pod tri tisoč dolarjev.

Kaj je razlog za izgube

Eden od razlogov za pesimizem na kripto trgu so skrbi o monetarni politiki ameriške centralne banke (Federal Reserve). Ta po dveh zaporednih nižanjih obrestne mere za četrt odstotne točke zadnjič letos zaseda v decembru, a so vlagatelji v dvomih glede še enega nižanja in vse bolj pričakujejo nov premor oziroma nespremenjeno obrestno mero. Sodeč po kazalniku FedWatch, ki ga pripravlja čikaška borza CME, je verjetnost premora 51-odstotna, verjetnost novega nižanja pa 49-odstotna.

Nizke obrestne mere spodbujajo naložbe v bolj tvegana sredstva, kot so kriptovalute, saj znižujejo donose varnejših ameriških državnih obveznic.

Toda odprodajo v kriptu je spodbudil ameriški predsednik Donald Trump, katerega vrnitev v Belo hišo v začetku leta je vrednost bitcoina gnala na rekorde. Trump je že v predsedniški kampanji podpiral kripto, kasneje pa imenoval kriptu prijaznega šefa borznega regulatorja (SEC) in sprejel zakon o regulaciji stabilnih kripto kovancev (Genius Act). Toda nato je 10. oktobra zagrozil z “ogromnimi” carinami za kitajske izdelke in sprožil eno največjih odprodaj v sektorju. V enem dnevu so vlagatelji s tako imenovanimi “leveraged” pozicijami, tj. naložbami z izposojenim denarjem, likvidirali za 20 milijard dolarjev naložb.

“Na splošno je razpoloženje v kriptovalutah precej nizko in tako je bilo vse od oktobra, ko je prišlo do odprodaje pozicij z vzvodom,” je za Reuters dejal Matthew Dibb, glavni direktor za naložbe pri Astronaut Capital. “Naslednja raven podpore je 75 tisoč dolarjev, kar bi lahko dosegli, če bo nestanovitnost na trgih ostala visoka.”