Konflikti poganjajo cene plina, Bruselj prepričan, da oskrba ni ogrožena
Ukrajinska ofenziva v ključni regiji za oskrbo Evrope z ruskim plinom povečuje skrbi na trgu zemeljskega plina, kar se odraža v rasti cene plina; ta pa je še daleč od ravni iz leta 2022.
Cene evropskih terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemski plinski borzi (TTF) so najvišje letos, in sicer so presegle 42 evrov za megavatno uro (MWh). V zadnjem tednu so se zvišale za od 10 do 15 odstotkov.
Podoben cenovni razpon, med 40 in 45 evrov za MWh, dosegajo tudi cene na avstrijski in madžarski plinski borzi. Gre za cene za sprotne dobave in tudi za terminske pogodbe za dobave v zadnjem letošnjem četrtletju, ko se začne prihodnja plinska zima, ali v prihodnjem letu.
Bloomberg poroča, da se višje cene plina prelivajo tudi na trg z elektriko. Terminske pogodbe za leto vnaprej na nemški borzi so prvič po 3. juniju presegle sto evrov za megavatno uro. Tudi francoske so se dvignile na dvomesečni vrh.
Cene zemeljskega plina na madžarski borzi so se, kot kaže spodnji graf, v mesecu dni dvignile za 15 odstotkov.
Nemotena oskrba
Glavni razlog za hitrejšo rast cen v zadnjih dneh so skrbi glede stabilnosti oskrbe s plinom, po tem, ko so ukrajinske sile v začetku prejšnjega tedna zavzele mesto Sudža (približno 100 kilometrov jugozahodno od mesta Kursk) in zasedle tudi bližnjo plinomerno postajo. Kljub spopadom v bližini te ključne tranzitne točke za ruski plin ta za zdaj normalno teče proti Ukrajini in evropskim državam.
“Pozorno spremljamo stanje. Pritok plina na vstopni točki Sudža med rusko in ukrajinsko mejo je po zadnjih informacijah stabilen. Tako da ni motenj v dobavi ali vpliva na varnost dobave plina v Evropo,” so za STA v petek povedali pri Evropski komisiji.
Dodali so, da je Evropska unija (EU) pripravljena na konec dobav ruskega plina in da 87-odstotna napolnjenost skladišč zagotavlja pokritje potreb v prihajajoči zimi ter učinkovit blažilnik morebitnih učinkov na cene. Omenimo, da Slovenija svojih skladišč nima, naj bi pa slovenski trgovci najemali zmogljivosti v Avstriji in na Hrvaškem. Za koliko plina, ni znano, podjetja to obravnavajo kot poslovno skrivnost.
Tudi v podjetju Plinovodi so prepričani, da oskrba ne bo motena, pri čemer so v izjavi za STA izpostavili dobro napolnjenost skladišč plina v EU in možnost dobav plina iz drugih virov. Slovenski alternativi sta alžirski in po novem azerbajdžanski plin.
Cene plina na evropskih borzah sicer rastejo že od sredine julija, tuji mediji pa so kot razlog navajali “strah vlagateljev pred novo vojno na Bližnjem vzhodu in možnim vplivom na dobavo plina iz regije”. Konflikt med Iranom in Izraelom bi se namreč lahko zaostril.
Prek plinomerne postaje Sudža teče plin iz zahodne Sibirije, ki gre potem skozi Ukrajino proti Slovaški, tu pa se razdeli; ena veja gre na Češko, druga pa v Avstrijo.
Glavni kupci plina so Madžarska, Slovaška in Avstrija, prek zadnje pa ga uvaža tudi Slovenija.
V 2023 je prek Sudže proti EU steklo približno 14,65 milijarde kubičnih metrov plina.
To je približno polovica ruskega izvoza zemeljskega plina v Evropo.
Vzdrževalna dela na Norveškem
Gazprom je na družbenem omrežju X navedel izjavo svojega predstavnika Sergeja Kuprijanova, ki je opozoril, da cene rastejo kljub nizki plinski sezoni (visoka se začne z oktobrom oziroma z začetkom ogrevalne sezone).
Navedel je še, da bi lahko trge dodatno streslo napovedano vzdrževanje norveškega plinovodnega sistema, če bi trajalo dlje od napovedi. Norveška Evropi zadnje mesece pošilja rekordne količine plina, v juliju so te dosegle 10 milijard kubičnih metrov, kar je 12 odstotkov več kot julija lani. Kot pišejo tuji mediji, bodo dela predvidoma potekala od konca avgusta do konca septembra, pri čemer bo v obdobju nizkega povpraševanja občasno izklopljena skoraj polovica norveških proizvodnih zmogljivosti.
Bloomberg pa danes piše, da bi lahko višje cene plina na evropskih borzah privabile več ameriškega LNG v Evropo, ki se je zadnje mesece zmanjševal. Tankerji so plin raje vozili v Azijo. Na drugi strani se je v Evropi povečeval uvoz ruskega LNG.
Konec tokov prek Ukrajine?
Skrbi zaradi prekinitve dobave ruskega plinovodnega plina se porajajo že nekaj časa, saj konec leta poteče tudi pogodba o tranzitu ruskega plina prek Ukrajine. Ukrajinska stran je že večkrat napovedala, da je nima namena podaljšati, bo pa morebitnim evropskim interesentom pomagala pri prevzemu ruskega plina na ukrajinsko-ruski meji in tranzitu v Evropo.
V primeru, da Ukrajina pogodbe o tranzitu ruskega plina prek svojega ozemlja ne bo podaljšala, je Rusija napovedala iskanje alternativnih dobavnih poti. Med drugim omenja pošiljke v obliki utekočinjenega plina.
Analitiki menijo, da imata tako Rusija kot Ukrajina ekonomski interes za ohranitev pretoka.
Borzne cene nižje od cen pri naših trgovcih
Cene plina pa so kljub rasti še daleč od tistih med energetsko krizo, ki je vrhunec dosegla pred okroglima dvema letoma. Cene zemeljskega plina so takrat segle vse do 300 evrov za MWh.
Današnje borzne cene plina so še vedno nižje tudi od prodajnih cen glavnih slovenskih trgovcev; Gen-I gospodinjstvom ponuja pogodbe za zakup zemeljskega plina po 49 evrov za MWh (brez DDV in dajatev), Energetika Ljubljana pa po 53,9 evra za MWh (oziroma skupaj z dajatvami 71,9 evra).
