Koliko zaslužijo šefi slovenskih borznih družb in kakšne so plačne razlike
Poleg Jožeta Colariča je lani več kot milijon evrov bruto prejel tudi šef NLB Blaž Brodnjak. V podjetjih razkrivajo primerjavo z mediano plač zaposlenih.
Letna poročila, ki jih te dni objavljajo družbe prve kotacije Ljubljanske borze, kažejo na rast prihodkov in povečevanje donosov za delničarje. Večina podjetij bo za dividende namenila več kot polovico bilančnega dobička.
Zvišali pa so se tudi (bruto) prejemki večine vodilnih. Pri večini navajamo zgolj bruto zneske, neto prejemki so v grobem za polovico manjši. Najbolje plačani menedžer borznih družb ostaja Jože Colarič, šef Krke, ki mu po prejemkih sledi prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Preostali šefi borznih družb so lani prejeli med 200 in 300 tisoč evrov bruto.
Plačna razmerja
Družbe v letnih poročilih razkrivajo tudi razmerje med najvišjim prejemkom in mediano skupnih prejemkov zaposlenih (z izjemo najvišjega).
Podjetja pri izračunu mediane letnih skupnih prejemkov upoštevajo bruto zneske plač, odpravnin, jubilejnih plačil, odškodnin, refundacij, letnih nagrad, nagrad poslovne uspešnosti ter neto zneske povračil za prehrano, prevoz, obvezni zdravstveni prispevek in bonitete v posameznem letu. Srednjo vrednost nato primerjajo z letnimi prejemki najbolje plačanega v skupini.
Kot kaže spodnji graf, je največji razkorak v Krki in NLB.
Colarič in Brodnjak daleč pred drugimi
Jože Colarič, ki je na čelu farmacevtske skupine okrogli dve desetletji, je lani prejel 1,578 milijona evrov bruto ali 636 tisoč evrov neto. Prejemek je za 14 odstotkov višji kot v letu 2023, povečal se je tako fiksen kot variabilni del prejemkov. Colarič ima v lasti tudi 22.500 delnic Krke, s čimer je njen 0,07-odstotni lastnik.
Prvi mož bančne skupine NLB Blaž Brodnjak, ki je lani povečala obseg poslovanja (tako posojila kot depozite), a zaradi nižjih obrestnih mer beležila nekaj manjši dobiček, je lani prejel več kot milijon evrov bruto. V 2023 je zaslužil 768 tisoč evrov bruto. Povečali so se predvsem variabilni prejemki. Brodnjak ima v lasti tudi 1.700 delnic banke, kar je 0,009 odstotka vseh.
Šef Petrola brez variabile
Prejemki šefa Cinkarne Celje Aleša Skoka so se lani povečali za četrtino, s 307 tisoč na 388 tisoč evrov bruto. Skok je lani med drugim kupil 2.400 delnic družbe, s čimer je dobil 0,03 odstotka glasovalnih pravic.
Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je lani prejel 300 tisoč evrov bruto fiksnih prejemkov, medtem ko variabilnih prejemkov v prvem letu na čelu Petrola ni imel. Skupaj z bonitetami in drugimi prejemki je Berger lani zaslužil 339 tisoč evrov bruto.
Slaparju manj kot v 2023
Predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Marko Jazbec je lani zaslužil 293 tisoč evrov bruto, kar je malo več kot v 2023 (285 tisoč evrov bruto). Poleg opravljanja osnovne funkcije je Jazbec tudi predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Sava, predsednik upravnega odbora odvisnih družb Save Re Illyria in Illyria Life na Kosovu ter Save osiguranje v Črni gori, a za te položaje ne prejema plačila. Jazbec ima v lasti tudi 12 tisoč delnic družbe, kar je 0,07 odstotka vseh. Lani jih ni kupoval.
Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je lani prejel 274 tisoč evrov bruto ali 91 tisoč evrov neto, kar je manj kot leto prej (287 tisoč evrov bruto), in sicer na račun nižje variabile. V letnem poročilu pa je navedeno še, da je imel Slapar lani za 77 tisoč evrov premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti in drugo ter pet tisoč evrov bonitete za službeno vozilo. Slapar ima v lasti 1.800 delnic zavarovalnice ali 0,01 odstotka vseh, lani jih je kupil 450.
Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je za lansko leto prejela okoli 230 tisoč evrov bruto ter še okoli 47 tisoč evrov odloženih prejemkov oziroma variabile za leto 2023. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak pa je lani zaslužil 198 tisoč evrov bruto, kar je več kot leto prej (186 tisoč evrov bruto).
