Borzni padec, kot ga še ni bilo: ameriški gigant v enem dnevu ob 589 milijard

Navdušenje nad kitajskim modelom umetne inteligence DeepSeek R1 je vodilo v rekorden padec delnice Nvidie.
Pretekli vikend se je v tehnoloških krogih hitro širila novica o novem modelu umetne inteligence kitajskega laboratorija DeepSeek, ki je sodeč po nekaterih testih primerljiv s precej dražjimi modeli ameriških družb ali jih celo prekaša. To je delnice nekaterih vodilnih zahodnih podjetij na področju umetne inteligence poslalo navzdol.
Ameriška Nvidia, ki je vodilni proizvajalec čipov za umetno inteligenco, je v ponedeljek zgrmela za 17 odstotkov, kar je tržno kapitalizacijo družbe oklestilo za več kot 589 milijard dolarjev, na okoli 2.800 milijard dolarjev. To je največji posamezni padec tržne vrednosti v zgodovini ameriških borz; presegel je prav padec Nvidie septembra lani, ko je družba izgubila 280 milijard dolarjev.
Nvidia je s prvega mesta največjih podjetij na svetu padla na tretjega, titulo največ vrednega podjetja na svetu je znova prevzel Apple, sledi mu Microsoft.
Delnica nizozemskega ASML, ki edini na svetu proizvaja ultravijolično litografijo, ključno pri proizvodnji najnaprednejših čipov, je v današnjem trgovanju v Amsterdamu izgubila dobrih sedem odstotkov vrednosti. V Evropi je precejšen padec doživel še borzni zmagovalec lanskega leta, trgovec z energijo Siemens Energy. Izgubil je 20 odstotkov vrednosti po lanski več kot 300-odstotni rasti.
Pojav DeepSeek namreč poraja dvome o tem, da so za razvoj naprednih modelov umetne inteligence potrebne večmilijardne naložbe v čipe in računalniško zmogljivost, kar je trenutno poslovni model vodilnih Nvidie, lastnika Facebooka Meta Platforms in lastnika Googla Alphabet. Obenem DeepSeek kaže tudi, da ameriški poskusi omejevanja dostopa Kitajski do najnaprednejših čipov in litografskih naprav z izvoznimi omejitvami niso obrodili sadov.
Kitajski DeepSeek je od začetka januarja, ko je lansiral model R1, ki po navedbah razvijalca parira zadnji verziji OpenAIjevega o1, skočil na vrh Applove lestvice najpogosteje prenesenih aplikacij. A kaj sploh je DeepSeek, kdo ga je razvil in kaj ga loči od ostalih ponudnikov?
Kaj je DeepSeek
Laboratorij za razvoj umetne inteligence DeepSeek je leta 2023 ustanovil Liang Venfeng, vodja kvantitativnega hedge sklada High-Flyer, ki je po pisanju Forbesa tudi edini financer laboratorija. Družba razvija odprtokodne modele umetne inteligence, kar pomeni, da lahko programerji in razvijalci aplikacij prosto pregledujejo in spreminjajo izvorno kodo modela.
Novembra 2023 so lansirali model za programerje z imenom DeepSeek Coder, sledil je veliki jezikovni model DeepSeek LLM (large language model, angl.). Maja lani je laboratorij lansiral drugo verzijo velikega jezikovnega modela V2, ki je na kitajskem trgu prisilila vodilna tehnološka podjetja, kot so ByteDance (lastnik TikToka), Baidu, Tencent in Alibaba, da znižajo svoje cene modelov umetne inteligence.
Sledila je še druga verzija modela za programerje (Coder-V2) in tretja verzija jezikovnega modela (DeepSeek-V3). Januarja letos je izšel R1, ki je mnoge uporabnike navdušil s svojo "transparentnostjo": R1 namreč pri odgovoru na poizvedbe uporabnikov pokaže tudi svoj proces razmišljanja, torej kako je prišel do odgovora. Vlagatelj Marc Andreessen ga je poimenoval "sputnik trenutek" za umetno inteligenco.
DeepSeek pravi, da je R1 blizu ali boljši od konkurenčnih modelov v več vodilnih merilih uspešnosti, kot so test AIME 2024 za matematične naloge, test MMLU za splošno znanje in AlpacaEval 2.0 za uspešnost pri odgovorih na vprašanja. Prav tako se uvršča med najuspešnejše na lestvici Chatbot Arena, ki jo pripravlja kalifornijska univerza UC Berkeley, poroča Bloomberg.

Brez najboljših čipov in z manj računalniške moči
Glede na cene programskih vmesnikov za aplikacije (API), ki jih ponuja DeepSeek, se zdi, da je laboratoriju uspelo razviti model umetne inteligence, primerljiv z OpenAIjevim, a z občutno nižjimi stroški razvoja. Uspeh postavlja pod vprašaj milijardne naložbe v tako imenovane "pospeševalnike" umetne inteligence; tj. napredne in zmogljive čipe, ki temeljijo na grafičnih procesorjih (GPU) in jih predvsem Nvidia dobavlja vodilnim razvijalcem, od OpenAI do Mete in Googla. Nvidia je na račun tega povpraševanja beležila astronomsko rast, odkar je konec leta 2022 na trg prišel OpenAIjev klepetalnik ChatGPT.
Cene API DeepSeeka so bistveno nižje od cen tekmecev. Zaradi tega so njegovi modeli dostopni manjšim podjetjem in razvijalcem, ki morda nimajo sredstev za vlaganje v drage patentno zaščitene rešitve. API za DeepSeek-R1 stane samo 0,55 dolarja na milijon vhodnih žetonov in 2,19 dolarja na milijon izhodnih žetonov v primerjavi z API OpenAI, ki stane 15 dolarjev oziroma 60 dolarjev.
ZDA že dlje časa preprečujejo dostop Kitajski do najnaprednejših čipov, ki jih razvija Nvidia, čeprav naj bi se Venfeng po poročanju Bloomberga tik pred uvedbo omejitev uspel dokopati do 10 tisoč čipov Nvidia A100, starejše verzije tehnologije za urjenje umetne inteligence.
Nizozemska pa pod pritiskom ZDA prepoveduje ASML izvoz najnaprednejših litografskih naprav na Kitajsko. ASML doslej na Kitajsko še ni prodal niti ene naprave za tako imenovano ekstremno ultravijolično litografijo, je pa edino podjetje na svetu, ki jih izdeluje. To očitno ni preveč vplivalo na zmožnost kitajskih podjetij, da razvijejo konkurenčne modele umetne inteligence, čeprav ni točno znano, do kakšne napredne tehnologije je imel DeepSeek dostop.
Kot poroča Forbes, DeepSeek sodeluje z glavnim tekmecem Nvidie, ameriškim AMD. Pri razvoju svojega modela V3 so namreč uporabljali AMD grafične procesorje Instinct.

V ZDA medtem stotine milijard za razvoj
Medtem v ZDA vodilna podjetja še naprej ogromno vlagajo v gradnjo infrastrukture za razvoj umetne inteligence in napovedujejo nove.
Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je ravno v petek napovedal povečanje naložb v umetno inteligenco za polovico na letni ravni, na približno 65 milijard dolarjev. Medtem je direktor OpenAI Sam Altman skupaj s Softbank in Oraclom na tiskovni konferenci z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom predstavil projekt Stargate, ki predvideva kar 500 milijard dolarjev naložb v gradnjo podatkovnih centrov za razvoj umetne inteligence v ZDA.
Prvih 100 milijard naj bi bilo že zagotovljenih, čeprav je o tem podvomil Trumpov svetovalec za vladno učinkovitost in eden Altmanovih največjih nasprotnikov Elon Musk.