Kitajska ne kupuje več ameriškega utekočinjenega plina

Kitajska že več kot 10 tednov ni uvozila nič utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Združenih držav Amerike, na podlagi podatkov o premikih ladij poroča Financial Times.

Zadnja pošiljka iz ZDA na Kitajsko se je zgodila 6. februarja, ko je 69.000-tonski tanker pripeljal LNG iz Teksasa v kitajski Fudžian. Drugi tanker je bil preusmerjen v Bangladeš, ker ni uspel priti do Kitajske, preden je ta 10. februarja uvedla 15-odstotne carine na ameriški LNG. Od takrat se je ta carina dvignila na 49 odstotkov, s čimer ameriški plin za kitajskega kupca ni več konkurenčen.

Poteza Kitajske je ponovitev scenarija iz Trumpovega prvega mandata, ko je prav tako sprožil carinsko vojno, takrat pa je bila dajatev veljavi več kot eno leto.

Dolgoročne posledice

Trgovinski spopad bi lahko imel dolgoročne posledice, vključno s krepitvijo energetskega sodelovanja med Kitajsko in Rusijo in dvomi v večmilijardne širitve terminalov za izvoz plina v ZDA in Mehiki.

“Posledice bodo dolgoročne,” je za FT dejala Anne-Sophie Corbeau, specialistka za plin v Centru za globalno energetsko politiko univerze Columbia. “Mislim, da kitajski uvozniki utekočinjenega zemeljskega plina ne bodo nikoli sklenili pogodbe o novem utekočinjenem zemeljskem plinu iz ZDA.”

Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je Kitajska uvozila relativno majhen delež LNG iz ZDA, kitajski kupci pa ameriški plin praviloma prodajajo naprej v Evropo po višji ceni. Lani je azijska velesila uvozila le šest odstotkov LNG iz ZDA, še leta 2021 je ta delež stal pri 11 odstotkih.

Dolgoročne pogodbe

Toda po podatkih analitične družbe Kpler so nekatere kitajske energetske družbe, med njimi PetroChina in Sinopec, podpisale 13 dolgoročnih dobavnih pogodb za ameriški plin. Nekatere trajajo vse do leta 2049.

Takšne dolgoročne pogodbe so bile ključnega pomena, da so sploh stekle investicije v nove ameriške terminale. A kot še pravi Corbeau, so razvijalci teh projektov nedavno skušali ponovno izpogajati pogoje pogodb, da bi upoštevali rastočo inflacijo in stroške zaradi carin.

Analitičarka pri Kpler Gillian Boccara prav tako ne vidi razloga, da bi se trgovina s plinom med državama kmalu ponovno zagnala.

“Nazadnje, ko se je to zgodilo, je prišlo do popolnega premora, dokler kitajske oblasti niso odobrile izjem podjetjem, vendar je bilo to v času, ko je povpraševanje po plinu cvetelo,” je dejala. “Zdaj opazujemo nižjo gospodarsko rast in menimo, da lahko Kitajci zdržijo izgubo teh tovorov precej dolgo.”

Kitajska bo več kupila v Rusiji

Ta teden je kitajski veleposlanik v Rusiji Žang Hanhui dejal, da bo Kitajska verjetno povečala uvoz LNG iz Rusije. “Z gotovostjo vem, da obstaja veliko kupcev. Mnogo kupcev se obrača na veleposlaništvo, da vzpostavijo stike z ruskimi dobavitelji,” je dejal.

Rusija je v zadnjem času postala tretja največja dobaviteljica LNG Kitajski, za Avstralijo in Katarjem. Državi se pogajata tudi glede gradnje novega plinovoda med državama, ki se imenuje Sibirska moč 2 (Power of Siberia 2, angl.).

“S carinskimi stopnjami na ravneh, kjer efektivno pomenijo embargo, bomo videli preusmeritve trgovinskih tokov,” je za FT povedal Richard Bronze iz analitične družbe Energy Aspects, ki pričakuje tudi padec povpraševanja po plinu v Aziji. “To bi moralo prinesti tudi nižje cene v Evropi.”