Kdo sta švicarska milijarderja, ki z Američani kupujeta pristanišči v Panami

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. marca med govorom na skupnem zasedanju obeh domov kongresa poudaril, da je bil tisti dan sklenjen dogovor o nakupu dveh pristanišč ob Panamskem prekopu. “Ravno danes je veliko ameriško podjetje sporočilo, da bo kupilo obe pristanišči ob Panamskem prekopu,” je dejal in požel aplavz politikov, ki so se zbrali na Kapitolu.

Posel, o katerem je govoril, je bil v bistvu dogovor o prodaji 43 pristanišč v lasti hongkonškega konglomerata CK Hutchison milijarderja Li Ka-šinga skupini pod vodstvom upravitelja premoženja BlackRock za 23 milijard dolarjev, pri čemer sta bili panamski pristanišči le manjši del tega posla. Trump ob tem ni povedal, da je eden od dveh partnerjev v poslu, Terminal Investment Limited, podružnica švicarskega ladjarskega velikana Mediterranean Shipping Company, znanega kot MSC, ki sta ga leta 1970 soustanovila švicarsko-italijanska milijarderja Gianluigi in Rafaela Aponte.

Solastništvo v več kot sto ladijskih terminalih

Čeprav lastniška struktura po prodaji še ni bila objavljena, bo družba MSC s tem poslom postala največja upravljavka pristanišč na svetu, z lastniškimi deleži v več kot 100 ladijskih terminalih v 54 državah, vključno z osmimi v ZDA in tremi v Panami. MSC ima v lasti 70 odstotkov družbe Terminal Investment, investicijsko podjetje Global Infrastructure Partners (GIP), ki ga vodi ameriški milijarder Adebayo “Bayo” Ogunlesi in je zdaj v lasti družbe BlackRock (oktobra lani ga je kupila za 12,5 milijarde dolarjev) ima v lasti 20 odstotkov, singapurski državni naložbeni sklad GIC pa preostalih 10 odstotkov. Ogunlesi in Apontejeva so se prvič povezali leta 2013, ko je GIP od MSC za 1,4 milijarde dolarjev kupil 35-odstotni delež v družbi Terminal Investment, nato pa v letih 2019 in 2021 del svojih delnic prodal.

V okviru posla, ki ga morajo evropski in panamski regulatorji še odobriti, bosta družbi BlackRock in Terminal Investment prevzeli pristanišča družbe CK Hutchison zunaj Kitajske in Hongkonga za plačilo 18 milijard dolarjev v gotovini in prevzem petih milijard dolarjev dolga. To je zadnji v vrsti prevzemov za zakonca Aponte, katerih družba MSC je v začetku leta 2022 prehitela danskega tekmeca Maersk, ki kotira na borzi, in postala največja prevoznica ladijskih zabojnikov na svetu. Zdaj naj bi Maersk prehitela tudi po velikosti svoje mreže pristanišč.

“Rast zmogljivosti MSC, ko gre za ladijski tovorni promet, je potekala z roko v roki z veliko širitvijo zmogljivosti terminalov,” pravi Eirik Hooper, višji sodelavec za pristanišča in terminale v podjetju za pomorske raziskave Drewry. “Obe dejavnosti se jasno podpirata in zagotavljata priložnosti za operativne sinergije v velikem obsegu.”

BlackRock je začel vlagati v pristanišča slabo leto po tem, ko je napovedal prevzem podjetja Global Infrastructure Partners. Ob tem odločno poudarja, da je infrastruktura trg, vreden bilijon dolarjev in da se bo zaradi vse večjih naložb v letališča, železnice in ladijska pristanišča, še povečal. Glavni direktor družbe BlackRock, milijarder Larry Fink, je v takratni izjavi infrastrukturo označil za “eno najbolj vznemirljivih dolgoročnih naložbenih priložnosti”.

V naložbenem zagonu

Še pred sklenitvijo posla s CK Hutchisonom je MSC po Forbesovih ocenah od januarja 2022 za naložbe namenil več kot 40 milijard dolarjev, pri čemer je vlagal v vse, od novih pristanišč do bolnišnic in celo v podjetje za hitro železnico v Italiji. Večji del naložb so pomenile nove ladje. Po navedbah strokovnjakov za vrednotenje ladij iz podjetja VesselsValue je podjetje v zadnjih treh letih kupilo ali naročilo 370 plovil za več kot 31 milijard dolarjev.

MSC ne objavlja finančnih podatkov in jih ni želel komentirati, vendar je glede na dokumente, ki jih je pridobil italijanski časnik Il Messaggero, leto 2022 končal z 68 milijardami dolarjev v gotovini, predvsem po zaslugi skokovitega povečanja prevoznih tarif v času pandemije, ko so oskrbovalne verige, ki so se znašle v težavah, pomorskim podjetjem prinesle rekordne dobičke.

Začel z 200.000 dolarji posojila

Lastništvo družbe MSC je enakovredno razdeljeno med Gianluigija Aponteja (predsednika podjetja, ki se je rodil v Italiji, zdaj pa je švicarski državljan in živi v Ženevi) in njegovo ženo Rafaelo Aponte-Diamant, ki mu je pomagala ustanoviti podjetje, ko je pustil službo v banki in leta 1970 zagnal MSC s posojilom 200.000 dolarjev za nakup prve ladje.

Forbes ocenjuje, da je vsak od zakoncev vreden 37,5 milijarde dolarjev, kar Rafaelo Aponte-Diamant uvršča na seznam najbogatejših žensk na svetu. To je skupaj za 58 milijard dolarjev več, kot je bilo ocenjeno njuno neto premoženje v začetku leta 2022. Tiskovni predstavnik družbe MSC ni želel komentirati vrednotenja in ni omogočil intervjuja z zakoncema.

Forbes ocenjuje, da je vsak od zakoncev vreden 37,5 milijarde dolarjev.

“Še preden je bilo jasno, koliko dobrega bo pandemija prinesla ladijskim prevoznikom, je Aponte kupoval vse, kar je bilo na voljo, in se širil,” pravi John McCown, strokovnjak za ladijski promet v možganskem trustu Center for Maritime Strategy. “To je drzna strategija, vendar se je do zdaj obnesla.”

Razcvet v pandemiji

Razcvet, ki ga je povzročila pandemija, je pomagal vsem ladjarjem, družba MSC pa je imela pri tem več koristi kot njeni tekmeci. Po podatkih časopisa Il Messaggero je leta 2022 ustvarila 93 milijard dolarjev prihodkov in 46 milijard dolarjev EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo) ter tako prehitela družbi Maersk in CMA CGM, ki je v lasti francoske milijarderske družine Saadé.

In čeprav je njena potniška divizija križark utrpela škodo – od 456 milijonov dolarjev čistega dobička v letu 2019 do triletne čiste izgube v skupnem znesku več kot tri milijarde dolarjev, ki jo je povzročil covid – je uspeh njenega poslovanja s kontejnerskimi ladjami to več kot nadoknadil: EBITDA družbe MSC se je med letoma 2020 in 2022 povečal za več kot 600 odstotkov v primerjavi s 350 odstotki pri Maersku in 445 odstotkov pri družbi CMA CGM.

Na muhi od špediterjev do bolnišnic

MSC je denar, ki ga je zaslužil v letih pandemije, uporabil za širitev svojega imperija stran od morja, in sicer za nakup podjetij, ki prevažajo blago do končnih destinacij na kopnem, ter za prevzem podjetij na drugih področjih prevoza, kjer ne uporabljajo ladijskih zabojnikov. Od januarja 2022 je MSC namenil več kot 3,6 milijarde dolarjev za nakup deležev v desetih podjetjih, med drugim v podjetju za prevoze s tovornjaki, letalski družbi za tovorni promet, v prevozniku avtomobilov, dveh logističnih podjetjih, upravljavcu vlačilcev in družbi za špedicijo, ki deluje kot posrednik med podjetji, ki pošiljajo izdelke, in njihovim končnim ciljem ter organizira prevoz blaga po morju, železnici, cesti ali zraku.

“Ta špediterska podjetja so le način, kako nahraniti pošast. To je vir dodatnega obsega,” pravi McCown.

MSC, preplavljen z denarjem, je v sodelovanju z družbo Remgro južnoafriškega milijarderja Johanna Ruperta avgusta 2022 za 4,6 milijarde dolarjev kupil celò verigo zasebnih bolnišnic Mediclinic s sedežem v Južni Afriki. Naslednja velika poteza zunaj ladijskega prometa se je zgodila oktobra 2023, ko je od Ogunlesijevega podjetja Global Infrastructure Partners za 2,2 milijarde dolarjev kupil 50-odstotni delež italijanskega podjetja Italo, ki deluje na področju hitrih železnic.

MSC se s potniškimi križarjenji ukvarja že od leta 1988. Leta 2010 je kupil sredozemsko trajektno podjetje, Italo pa je njegov prvi vstop na potniški železniški trg. Diego Aponte, sin Gianluigija in Rafaele ter predsednik družbe MSC, je takrat izjavil, da ta nakup odraža cilj skupine za nadaljnji razvoj trajnostnih načinov prevoza, tako potnikov kot tovora. Posel je bil sklenjen maja 2024 in se bo verjetno izkazal za še eno dobro stavo Apontejevih. Italo je leta 2023 ob 926 milijonih dolarjev prihodkov ustvaril 178 milijonov dolarjev dobička, kar je 36 odstotkov več kot leta 2021 oziroma 21 odstotkov več kot leta 2022.

Širitev pristaniškega imperija

Apontejevi so svoj pristaniški imperij povečevali že pred poslom s CK Hutchisonom. MSC je marca 2022 kupil 50 odstotkov južnokorejskega pristanišča Busan, osem mesecev pozneje pa je za 5,9 milijarde dolarjev kupil Bolloré Africa Logistics – skupino kontejnerskih terminalov, celinskih terminalov, železnic in logističnih storitev v lasti skupine Bolloré Group francoskega milijarderja Vincenta Bolloréja. S tem prevzemom je MSC postal največje logistično podjetje v Afriki in sedmi največji lastnik pristanišč na svetu. Novembra lani je za 700 milijonov dolarjev kupil 49,9-odstotni delež v nemškem logističnem podjetju HHLA, ki kotira na borzi in ima v lasti velika pristanišča v nemškem Hamburgu, v Estoniji, Italiji ter Odesi v Ukrajini.

Po podatkih podjetja Alphaliner, ki zbira podatke o ladijskem prometu, ima MSC največjo floto kontejnerskih ladij na svetu. Ta pomeni 20 odstotkov zmogljivosti celotne svetovne flote. Zmogljivost najbližjih tekmecev – Maersk (14 odstotkov) in CMA CGM (12 odstotkov).

“Koristno je imeti svoja pristanišča. To vam zagotavlja prednost,” pravi Ben Slupecki, analitik pri družbi Morningstar, in opozarja na prednosti nakupa vse več pristanišč ob vse večji floti. “To so cenjena sredstva v tej panogi.”

MSC ima največjo floto kontejnerskih ladij na svetu in pomeni 20 odstotkov zmogljivosti celotne svetovne flote.

Vse to je prispevalo k temu, da je MSC v močnejšem položaju kot kdaj koli prej in verjetno pripeljalo do njegove napovedi januarja 2023, da namerava končati 10-letno partnerstvo z Maerskom, znano kot zavezništvo 2M. Zavezništvo, ki je bilo prvič vzpostavljeno leta 2015 in se je uradno izteklo januarja letos, je družbama omogočilo zniževanje stroškov z delitvijo zmogljivosti na 185 ladjah na linijah od pristanišč v severni Evropi in severni Ameriki do Azije.

Maersk je sklenil drugo zavezništvo, MSC pa zdaj deluje samostojno. “Imajo 20 odstotkov svetovnih zmogljivosti, zato so dosegli velikost, zaradi katere jim ni več treba sodelovati v zavezništvu,” dodaja Slupecki.

Poleg tega ob partnerjih, kot sta Ogunlesi in zdaj Finkov BlackRock, verjetno ne potrebuje več dodatne podpore. Aponte pa še ni končal s širitvijo imperija. Njegovo podjetje naj bi nameravalo do maja povečati svoj delež v podjetju za promet s tovornimi vlačilci BoludaTowage španskega milijarderja Vicenteja Bolude Fosana na 49 odstotkov, s čimer bi MSC postal tudi največje podjetje za prevoz z vlačilci na svetu.

Negotovost carinske vojne

MSC verjetno ne bo mogel v nedogled vzdrževati tako visoke ravni vlaganj in nakupov. Po letih vratolomne rasti se je tok za ladjarska podjetja začel obračati. Cene tovornega prometa so se od leta 2022, ko so dosegle najvišjo raven, znižale. Ta upočasnitev bi lahko skupaj z morebitnim vplivom Trumpovih carin in trgovinske vojne, ki utegne slediti, zavrla rast dobičkov MSC. “Če se bodo te carinske dajatve obdržale, bo to močno zmanjšalo količino ladijskih zabojnikov na poti v ZDA in iz njih. Ta del pa pomeni od 25 do 30 odstotkov svetovnih kontejnerskih milj,” dodaja McCown.

Kljub temu je to še vedno razmeroma majhen del svetovne trgovine, ki poteka s pomočjo ladijskih zabojnikov. Čeprav bo MSC morda moral prodati del svojih pristanišč na Nizozemskem in v Panami, da bi pomiril regulatorje, ki preučujejo posel s CK Hutchisonom, in se ubranil morebitne preiskave kitajske vlade glede sporazuma o nakupu, bo verjetno še vedno imel v lasti deleže v več kot 100 pristaniščih, kar je več kot kdor koli drug. Zaradi te velikosti in dejstva, da ima največjo floto kontejnerskih ladij na svetu, je v primerjavi s svojimi tekmeci manj občutljiv na morebitno recesijo v ladijskih prevozih.

“Največja podjetja, ki so zmožna vlagati, kot je MSC, lahko verjetno preživijo precej veliko nevihto in pridejo iz nje razmeroma nepoškodovana,” pravi Slupecki. “To morda ne velja za nekatere njihove tekmece. Na nek način je to zanje prednost, saj lahko še naprej povečujejo svoj tržni delež, tudi če imajo težave.”

Avtor članka je Giacomo Tognini.