Kdo sodeluje pri največjem sproščanju naftnih zalog doslej – in kdo ne
Medtem ko članice Mednarodne agencije za energijo sproščajo rekordne količine zalog nafte, Kitajska načrtuje dodatno polnjenje svojih obsežnih skladišč.
Zaradi skrbi o varni oskrbi z nafto in naftnimi derivati ter rasti cen po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu so članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) nedavno izglasovale rekordno sprostitev naftnih zalog. Katere države posegajo v skladišča in koliko nafte bodo sprostile?
Skupno so se članice IEA 11. marca dogovorile za sproščanje 400 milijonov sodov zalog nafte, kar je največ doslej. Največ jih bosta sprostili ZDA in Japonska, medtem ko največja gospodarstva sveta iz skupine G7 pomenijo okrog 70 odstotkov sproščenih zalog. Čeprav ukrep velja za vse članice IEA, je ta prostovoljen. Članica Švica se je na primer odločila, da zalog ne bo sprostila, saj zakonodaja to dovoljuje samo v primerih resnega pomanjkanja, zato za zdaj ni pravne podlage za tak ukrep, je v petek dejal predsednik Švice Guy Parmelin.
O sproščanju zalog je razmišljala tudi vlada v Sloveniji, ki sicer ni članica IEA. To bi bilo prvo sproščanje zalog v zgodovini samostojne države. Po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana ima Slovenija za 700 milijonov litrov nafte zalog, kar naj bi zadostovalo za 103 dni oskrbe. Toda krizna skupina za energente je v ponedeljek odločila, da je goriva dovolj in da sproščanja državnih rezerv za zdaj ne bo.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pred tem dejal, da Slovenija trenutno nima večjih težav z oskrbo z energijo. “Glavna tveganja so trenutno logistična oskrba in ne sama zaloga,” je dejal. V zadnjih dneh je na nekaterih bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, po besedah ministra tudi zaradi nižjih cen goriv pri nas v primerjavi s sosednjimi državami, kar na naše črpalke privablja obmejne prebivalce sosednjih držav in povečuje povpraševanje.
Levji delež zalog sproščata ZDA in Japonska
Združene države Amerike bodo iz svojih zajetnih naftnih skladišč sprostile okrog 172 milijonov sodov nafte v obdobju 120 dni od napovedi. Država ima sicer za 415 milijonov sodov državnih zalog, iz katerih bo prišlo napovedano sproščanje, in še za okrog 440 milijonov zasebnih zalog, ki jih hranijo naftna podjetja.
S sproščanjem bodo državne zaloge padle na najnižjo raven v več desetletjih, so poročali tuji mediji. Ogromna skladišča nafte v zveznih državah Teksas in Louisiana, kjer je jedro ameriške naftne industrije, imajo sicer prostora za okrog 700 milijonov sodov nafte.
V svoje zaloge je posegla tudi Japonska, ki je pri nafti skoraj v celoti uvozno odvisna, in to predvsem od dobav z Bližnjega vzhoda. Sprostila bo 80 milijonov sodov, delno iz državnih in delno iz zasebnih zalog.
Državnih zalog ima Japonska za 260 milijonov sodov in še 180 milijonov sodov v zasebnih skladiščih. Skupne zaloge pred sproščanjem zadostujejo za okrog 250 dni oskrbe. Sproščanje država začenja v ponedeljek, 16. marca.
Južna Koreja, ki je prav tako skoraj v celoti odvisna od uvoza nafte, bo sprostila za okrog 22,5 milijona sodov zalog.
Sproščajo tudi evropske države
Rezerve sproščajo tudi večja evropska gospodarstva. Nemčija bo sprostila okrog 19,5 milijona sodov v več fazah. Francija bo sprostila do 14,5 milijona sodov. Združeno kraljestvo bo sprostilo 13,5 milijona sodov. To je skupaj slabih 50 milijonov sodov.
Tudi sosednji Italija in Avstrija se pridružujeta akciji IEA, katere članici sta. Potrdili sta sproščanje v okviru odločitve agencije. Italija sprošča skoraj 10 milijonov sodov oziroma dobrih 13 odstotkov zalog, ki sicer pokrivajo 90 dni neto uvoza, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Avstrija bo po poročanju medija Heute sprostila 325 tisoč ton surove nafte, kar je okrog 2,4 milijona sodov in zadostuje za 11 dni oskrbe.
Kitajska in Indija v nasprotno smer
Indija, ena večjih predelovalk nafte, ki pa ni polnopravna članica IEA, ne načrtuje sproščanja zalog. Od leta 2017 je pridružena država v agenciji, ki je v pogajanjih za polnopravno članstvo, a ne izpolnjuje minimuma zalog, ki mora znašati vsaj 90 dni neto uvoza.
Indijske zaloge znašajo okrog 37 milijonov sodov in zadostujejo za 10 dni oskrbe, še za okrog 64 dni zalog nafte in derivatov imajo v skladiščih indijske rafinerije in trgovci z energenti. Skladišča so po poročanju Reutersa okrog 80 odstotkov polna, uradniki pa ocenjujejo, da poseg vanje trenutno ni potreben. Zaradi krize na Bližnjem vzhodu je država dobila enomesečno dovoljenje za uvoz sankcionirane ruske nafte, ki stoji na morju.
Tudi Kitajska, ki ni članica IEA, se od prvih izraelsko-ameriških napadov na Iran ni odločila za poseg v zaloge. Zaloge največje uvoznice nafte na svetu znašajo 1,2 milijarde sodov, kar naj bi zadostovalo za tri do štiri mesece porabe. Po navedbah Bloomberga bi ta številka lahko znašala celo 1,4 milijarde sodov; okrog 850 milijonov sodov držijo rafinerije, preostalo je v strateških rezervah.
V novem petletnem gospodarskem načrtu si je kitajska vlada zadala cilj še dodatnega povečanja zalog nafte. Država je sicer rafinerijam omejila izvoz naftnih derivatov, kot sta bencin in dizel, a je na nestabilnosti na Bližnjem vzhodu bolj odporna kot nekatera druga gospodarstva.
K temu poleg velikih zalog prispeva več dejavnikov. Kitajske rafinerije uvažajo skoraj vso nafto, ki jo iz Perzijskega zaliva izvaža Iran, a se je ta pretok vsaj delno nadaljeval tudi po efektivnem zaprtju Hormuške ožine za večino tankerjev. Kitajska ima tudi raznoliko energetsko mešanico, zlasti visok delež električnih vozil, kar zmanjšuje povpraševanje po naftnih derivatih v prometu. Morda še bolj ključno je, da lahko izpad dobave z Bližnjega vzhoda nadomesti tudi z uvozom ruske nafte prek naftovodov.
