Kdo so štirje velikani, ki vam dražijo najljubše čokoladice

Ljubitelji čokolade so v zadnjem letu nedvomno opazili višje cene svojih najljubših tablic na trgovinskih policah. Manj opazno pa je, da za barvito izbiro najrazličnejših znamk čokolade pogosto stojijo le štiri podjetja – Mondelez International, Mars, Nestlé in Ferrero -, ki skupaj ustvarijo slabo polovico globalnih prihodkov na trgu.

V lanskem letu so vsi štirje velikani povečali prodajo in visoke cene kakava uravnotežili bodisi z višjimi cenami izdelkov, bodisi z zmanjšanjem količine kakava v posamezni tablici čokolade. A čeprav se v zahodni Afriki, kjer je zgoščena glavnina proizvodnje kakava, po treh zaporednih slabih letinah sedaj obeta boljša bera, proizvajalci še vedno napovedujejo nove podražitve. Pred dnevi je višje cene za nekatere čokolade v ZDA napovedal Nestlé, največja živilska družba na svetu, je poročal Bloomberg.

Kakav iz zahodne Afrike ter v manjši meri iz Brazilije in Ekvadorja se pretežno izvozi v Severno Ameriko in Evropo, kjer ga proizvajalci čokolade predelajo v čokoladne izdelke. Med štirimi velikani sta tako dva iz ZDA, Mondelez in Mars, ter dva evropska, švicarski Nestlé in italijanski proizvajalec Nutelle Ferrero, ki ima sicer sedež v Luksemburgu. Analitiki med velike proizvajalce pogosto prištevajo tudi ameriški Hershey, ki je lani ustvaril 11,2 milijarde dolarjev (10 milijard evrov) prihodkov s prodajo znamk slaščic, kot so Reese’s, Mounds in Hershey’s.

Lani je globalna prodaja čokoladnih izdelkov znašala okrog 130 milijard dolarjev (116 milijard evrov), po podatkih analitičnih družb Statista in Global Market Insights, medtem ko so štirje vodilni proizvajalci s prodajo slaščic, ki vključujejo tudi čokoladne tablice in druge čokoladne izdelke, zaslužili okrog 57 milijard dolarjev (51 milijard evrov) oziroma 44 odstotkov globalnih prihodkov.

Mars in Mondelez

Mars, ki po več kot stoletju obstoja ostaja v lasti družine ustanovitelja, je lani vknjižil 50 milijard dolarjev (44,6 milijarde evrov) prihodkov, od tega 39 odstotkov oziroma 19,5 milijarde dolarjev (17,4 milijarde evrov) v kategoriji prigrizkov, ki vključuje tudi čokoladne izdelke, več kot polovico pa je ustvaril z izdelki za hišne ljubljenčke. (Podjetje ne segmentira prodaje čokoladnih izdelkov od preostalih slaščic.)

Med znamkami čokolade ima Mars v lasti Mars, Snickers, Twix in Milky Way, poleg teh pa med drugim še žvečilne gumije Hubba Bubba in Orbit ter bonbone M&Ms in Skittles.

Mondelez je lani ustvaril 36,4 milijarde dolarjev prihodkov (32,5 milijarde evrov), od tega slabo polovico s prodajo piškotov in peciva, 31 odstotkov ali približno 11,3 milijarde dolarjev (10 milijard evrov) pa s prodajo čokolade. Ameriški proizvajalec prigrizkov ima v lasti par paradnih znamk čokolade, ki prinašajo več kot milijardo dolarjev letnih prihodkov, in sicer Milka, Oreo in Cadbury.

Poleg teh ima podjetje iz Illinoisa v portfelju tudi čokolade Toblerone, Marabou in Mikado, med ne-čokoladnimi znamkami pa še bonbone Halls, piškote Tuc in kremni sir Philadelphia.

Nestlé in Ferrero

Medtem je Nestlé s svojim portfeljem več kot dva tisoč znamk lani ustvaril 91,4 milijarde švicarskih frankov prihodkov (97,4 milijarde evrov). Od tega je velikan po podatkih Statiste 8,4 milijarde frankov (devet milijard evrov) ustvaril s prodajo slaščic, vključno s 6,6 milijarde frankov (7 milijard evrov) prihodkov iz naslova čokolade.

Med svoje znamke čokolade Nestlé prišteva KitKat, Aero in Milkybar, v lasti imajo tudi bonbone Smarties.

Italijansko družinsko podjetje Ferrero, znano po namazu Nutella, čokoladicah Kinder in bonbonierah Ferrero Rocher, je v zadnjem polnem poslovnem letu, ki se je končalo avgusta lani, prodalo za 18,4 milijarde evrov izdelkov, kar je bilo 8,9 odstotka več kot leto prej.

Družba iz Albe, ki jo vodi tretja generacija ustanovne družine, medtem skuša inovirati svojo ponudbo: lani so lansirali sladoled z okusom Nutelle, ko je znamka praznovala 60 let obstoja.

Revščina in delo otrok

Svetovni trg čokolade je močno odvisen od pridelka kakava v Gvinejskem zalivu. Okrog 65 odstotkov svetovnega kakava se namreč pridela v štirih zahodnoafriških državah: Slonokoščeni obali (38 odstotkov), Gani (12 odstotkov), Nigeriji in Kamerunu (oba 7 odstotkov). Sledi Južna Amerika, kjer Ekvador in Brazilija skupaj pomenita 14 odstotkov svetovne proizvodnje, po podatkih Statiste.

V zahodni Afriki se kažejo neprijetne resnice čokoladne industrije, kot so delo otrok na pretežno družinskih plantažah kakava, vpliv na okolje in huda revščina pridelovalcev. Po podatkih britanske nevladne organizacije Fairtrade, ki se ukvarja z vprašanji pravične trgovine, pridelovalci kakava v povprečju zaslužijo le šest odstotkov končne vrednosti čokoladne tablice. V bolj konkretnih številkah: mnogi kmetje zaslužijo manj kot dolar na dan, z enim hektarjem pridelovalne zemlje pa kmetija zasluži okrog 500 dolarjev na leto, po podatkih organizacije Fairafric.

V Gani je regulator industrije (Cocobod) v zadnji sezoni dvakrat dvignil plačila kmetom. Najprej zato, ker so svetovne cene poskočile, pa tudi z namenom omejevanja tihotapljenja pridelka čez mejo, kjer lahko kmetje iztržijo višje cene. Letos se žetev začne v avgustu, dva meseca prej kot običajno, in z znova višjimi odkupnimi cenami za kmete, je poročal Bloomberg.

Dobavne verige v državah proizvajalkah se sicer razlikujejo. Pogosto mali trgovci kupujejo kakavova zrna neposredno od kmetov, jih nato prodajo veletrgovcem, ki jih prodajo naprej izvoznikom. Lahko pa tudi kooperativa kmetov prodaja neposredno izvoznikom.

Največ čokolade pojemo Evropejci

Medtem ko se kakav prideluje pretežno v zahodni Afriki, čokolada v največji meri nastaja v Evropi, kjer je tudi največ pojemo. Povprečna poraba čokolade v svetu je ocenjena na 0,9 kilograma na prebivalca na leto, v Evropi pa to povprečje znaša pet kilogramov.

Najbolj izstopajo Švicarji, ki pojejo kar 11 kilogramov na prebivalca na leto, sledijo Nemci z dobrimi devetimi in Estonci z 8,3 kilograma čokolade, po podatkih nizozemske državne organizacije CBI, ki podjetja iz držav v razvoju povezuje s kupci v Evropi.

Večina kakava prispe v Evropo skozi pristanišči v Amsterdamu in Antwerpu, Nizozemska in Belgija pa sta dve največji predelovalki in ponovni izvoznici kakava v druge evropske države. Nizozemska, Nemčija in Belgija skupaj uvozijo približno četrtino svetovnih kakavovih zrn. Zaradi tega je Evropa največja uvoznica kakava z 58-odstotnim deležem svetovnega uvoza v 2024, pa tudi največja proizvajalka in izvoznica čokolade.

Evropski trg čokolade je bil lani vreden 47,3 milijarde evrov, kar je 43 odstotkov svetovnega trga, po podatkih analitične družbe Mordor Intelligence.