Kdo obvladuje modno trgovino, ki ji Slovenec nameni tisočaka letno

Nekdanji slovenski trgovski velikan z oblačili Sportina, ki je imel nekoč v regiji več kot 200 trgovin, je zadnja leta v težavah, beleži visoke izgube in prestaja lastniške spremembe.

Lani poleti sta lastnika Sportine – 75,1 odstotka ima v lasti sklad Alfi, preostalo četrtino pa družba Fashion – prodala trgovine XYZ srbski družbi Fashion Company (znani tudi pod blagovno znamko Fashion&Friends in gre za drugo družbo od tiste, ki je četrtinska lastnica podjetja), slovenski del je šel v prisilno poravnavo.

Največja upnica slovenskega dela Sportine Bled je NLB, v kateri menijo, da je podjetje zrelo za stečaj, o čemer se bo odločalo 24. aprila. Upniki so prijavili za okoli 67 milijonov evrov terjatev. V Sportini pa so pred časom povedali, da nadaljujejo prestrukturiranje, v katerem so zaprli več trgovin, nekatere pa postavljajo na manjšo kvadraturo.

Španska Zara, ki ima več trgovin po različnih slovenskih mestih, je pred kratkim sporočila, da bo zaprla trgovino v Celju in se bolj usmerila na področja, kjer lahko ustvari boljše rezultate.

Kako so sploh razdeljene karte na slovenskem maloprodajnem trgu z oblačili?

Kakšen je slovenski trg z modnimi oblačili in obutvijo?

V analizi slovenskega trga z oblačili, ki ga je za Sportino pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij Miha Podbevšek, je ta zapisal, da je trg eden najbolj raznolikih in konkurenčnih v regiji, kar trgovcem na drobno otežuje širitev. Visoka stopnja zasičenosti pomeni omejene možnosti za agresivno rast in otežen vstop novih igralcev kljub napovedani rasti potrošnje.

Trgovina z oblačili in obutvijo v Sloveniji je razdrobljena, z mešanico domačih in mednarodnih trgovcev. Med večje še vedno sodi Sportina, ki prodaja znamke srednjega cenovnega razreda, med drugim Tom Tailor, Vero Moda in Jack & Jones. Njene trgovine so predvsem v večjih nakupovalnih središčih, kot so Citypark, Supernova in Europark.

Na trgu so tudi modni velikani, kot so švedski H&M z dvanajstimi trgovinami, in španski Inditex, ki v Sloveniji prek podjetja ITX S upravlja več trgovin Zara, Bershka, Pull and Bear, Massimo Dutti ter druge.

Domači distributer Magistrat International zastopa več kot sto blagovnih znamk, vključno z Desigualom, Max Maro in Versacejem, in ima 33 trgovin po srednji in vzhodni Evropi.

Konkurenco zaostril Primark

Konkurenco je še dodatno zaostril vstop irske verige Primark leta 2019, ki ima še danes v Sloveniji eno trgovino, in sicer v ljubljanskem BTC. Podjetje je imelo v poslovnem letu, ki se je končalo 31. avgusta 2023, 25,8 milijona evrov prodaje in milijon evrov dobička iz poslovanja, zaposlovalo je 130 ljudi.

Na področju obutve prevladuje podjetje Pami z več kot 90 trgovinami z blagovnimi znamkami Pami, La Scarpa, ARS in Paprika, sledita Alpina z več kot 40 prodajalnami in nemški Deichmann, ki ima 26 poslovalnic po državi.

Največ čistih prihodkov od prodaje na slovenskem trgu imajo trgovine Zare, Bershke, Pull and Bear in Massimo Dutti. Leta 2023 so dosegli skoraj 60 milijonov evrov. Zara je pred kratkim sporočila, da bo zaprla trgovino v Celju in se bolj usmerila na področja, kjer lahko ustvarijo boljše rezultate. V načrtih naj bi bila predvsem krepitev spletne prodaje. Med letoma 2020 in 2023 so ji prihodki zrasli skoraj za polovico. Na podrobnejša vprašanja Forbesa Slovenija o načrtih v podjetju niso odgovorili.

Na drugem mestu je švedski H&M s 37 milijoni evrov prihodkov. Prvo poslovalnico pri nas je odprl pred 21 leti, leta 2016 je predstavil še novo blagovno znamko Cos. V treh letih so mu čisti prihodki od prodaje zrasli za sedem odstotkov.

Pritisk na cene, a rast bo stabilna

Za primerjavo, Sportina Bled je leto 2023 končala s 33,6 milijona evrov prihodkov, njena profitna marža je bila minus 33,5 odstotka in je bila ob Tomu Tailorju z minus 1,8-odstotno edina z negativno profitno maržo. Največjo je imel Peek & Cloppeburg, in sicer 7,6-odstotno, kažejo izsledki iz analize. Tudi ostali finančni kazalniki so bili močno pod povprečjem in mediano primerljivih družb, ugotavlja Podbevšek.

Med večjimi trgovci z oblačili so med letoma 2020 in 2023 samo v Sportini beležili padec čistih prihodkov od prodaje (za 1,5 odstotka), negativne vrednosti so imeli tudi pri EBIT marži in obratnem kapitalu, kar pomeni, da niso imeli dovolj sredstev za pokrivanje svojih obveznosti.

Čeprav bo konkurenca še naprej pritiskala na cene in omejevala širitev mrež, podatki kažejo, da se bo potrošnja v tem sektorju še naprej povečevala. Inflacija bo sicer igrala pomembno vlogo, a večji prihodki gospodinjstev bodo to blažili, s čimer se obeta stabilna rast prodaje oblačil in obutve v prihodnjih letih, navaja analiza.

Slovenci vse več zapravljamo za obleke in čevlje

Tudi pri analitični hiši Fitch Solutions napovedujejo rast slovenskega trga z oblačili in obutvijo v prihodnjih letih. Lani so po njihovih podatkih slovenska gospodinjstva za oblačila in obutev namenila 5,4 odstotka svojega proračuna, skupni izdatki pa naj bi dosegli dve milijardi evrov. Poraba v tem segmentu se je na letni ravni povečala za 5,8 odstotka, kar presega stopnjo inflacije in kaže na dejansko rast povpraševanja.

“Slovenija ima konkurenčen in raznolik trg oblačil in obutve, ki trgovcem na drobno pušča malo priložnosti za povečanje prodaje z agresivno širitvijo mreže,” navaja analiza. Kljub temu bodo gospodinjstva zaradi večjih dohodkov manj občutljiva na cene, kar bo po napovedih vodilo do nadaljnje rasti izdatkov.

V letu 2022 so potrošniki za oblačila in obutev namenili 1,75 milijarde evrov. Po ocenah so se ti izdatki v letu 2023 povečali za 15,1 odstotka, kar je precej nad stopnjo inflacije. Do leta 2027 naj bi slovensko gospodinjstvo za oblačila porabilo v povprečju 2.155 evrov, za obutev pa 517 evrov.

Povečuje se tudi poraba na prebivalca. V letu 2024 naj bi tako posameznik za oblačila porabil 751 evrov, za obutev pa 186 evrov. Do leta 2027 naj bi ti zneski zrasli na 903 evre in 217 evrov.