Kdo je imel letos najbolj srečno roko na borzah – nekateri potrojili premoženje

Delniške trge so v letu 2025 med drugim zaznamovali carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa, geopolitične napetosti in sproščanje stroge monetarne politike v ZDA in Evropi. Borzni indeksi doma in v tujini so rasli, skrbi o nastanku balona v umetni inteligenci pa niso ustavile rasti Googla in nekaterih drugih tehnoloških delnic.

Osrednji slovenski borzni indeks SBITOP je do zaključka trgovanja na dan 23. decembra pridobil skoraj 49 odstotkov, kar je več od 33-odstotne rasti v lanskem letu – tretjinsko rast je indeks dosegel že ob polletju.

Obenem so slovenske delnice blue chipov prekosile največje tuje indekse: ameriški S&P 500 je v istem obdobju pridobil 18 odstotkov, tehnološko obarvani Nasdaq okrog 22 odstotkov, širši evropski indeks Stoxx 600 Europe pa je zrasel za 15 odstotkov.

Preverili smo, katere so bile najbolj vroče delnice doma in v tujini.

Dobro leto za Luko Koper

Tri delnice so letos prekašale rast indeksa SBITOP, in sicer Luke Koper, Pozavarovalnice Sava Re in Petrola. Delnica Luke Koper se je od začetka leta podražila za okrog 76 odstotkov, na 70,5 evra. Pristaniška skupina je na račun večjega pretovora kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkov iz skladiščnin v devetmesečju do konca septembra ustvarila slabih 283 milijonov evrov prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot lani. Čisti dobiček se je okrepil za 26 odstotkov na 62,4 milijona evrov, kar je za dobro polovico nad načrti. Ob objavi rezultatov je skupina tudi zvišala celoletno napoved.

Oktobra je Luka Koper mesec prej kot lani dosegla mejnik milijona pretovorjenih kontejnerjev. Konec tistega meseca je ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona sklenila tudi strateško partnerstvo s francoskim ladjarjem CMA CGM na področju logistike za uvoz in izvoz avtomobilov. CMA CGM je drugi največji partner Luke Koper med ladjarji, za danskim Maerskom.

Delnica Pozavarovalnice Sava, ki je obvladujoča družba Zavarovalne skupine Sava, je letos do 23. decembra pridobila 65 odstotkov vrednosti ob dobrem poslovanju skupine. Ta je v prvih treh četrtletjih povečala obseg poslovanja za slabih 15 odstotkov, na 814,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je zrasel za kar 70 odstotkov in znašal 62,1 milijona evrov.

Nad rast indeksa se je vzpela še Petrolova delnica z 58-odstotno rastjo. Naftni trgovec je še naprej kritičen do vladne regulacije cen pogonskih goriv, ki po besedah uprave vpliva na njihovo poslovanje, a je v prvih devetih mesecih vseeno izboljšal količinsko prodajo v vseh ključnih segmentih. Skupina je v obdobju ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 135,8 milijona evrov. Z novim strateškim načrtom do leta 2030 ciljajo na 300 milijonov evrov čistega dobička.

V 2026 se bo rast umirila

Nadpovprečna rast slovenske borze je posledica več dejavnikov, med njimi nižjih vrednotenj od primerljivih evropskih borz, dobrih poslovnih rezultatov delniških družb in visokih dividend. “Verjetno lahko del rasti pripišemo tudi pričakovanim individualnim naložbenim računom, ki bi lahko dodatno spodbudili nalaganje na domačo borzo, ne nazadnje pa tečaje navzgor premikajo tudi nakupi delnic s strani hrvaških pokojninskih skladov,” za Forbes Slovenija pojasnjuje višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih Rok Potočnik.

Na podcenjenost slovenskih delnic opozarja tudi Matjaž Dlesk, višji upravljalec investicijskih skladov pri Triglav Investments. “Potreben je bil večji priliv likvidnosti, da bi se vrednotenja prilagodila, kar se je v letu 2025 z najavo investicijskih naložbenih računov ter prihodom novih (tujih) borznih posrednikov na trg tudi materializiralo,” meni.

Potočnik v 2026 ne pričakuje ponovitve letošnjega leta, čeprav pričakovanja niso slaba. Če bi slovenska borza rasla z enakim tempom kot letos, tudi ne bi mogli več govoriti o ugodno vrednotenem trgu. “Večina podjetij sicer še vedno kotira po nekoliko nižjih vrednotenjih kot zahodnoevropska konkurenca, vendar je razkorak upravičen: nižja likvidnost in višje tveganje poslovanja, saj podjetja precej prihodkov ustvarijo v naši regiji,” pravi.

Dlesk prav tako pričakuje umirjanje razmer na slovenski borzi, saj je večji val likvidnosti verjetno že mimo, pravi. Če pride do rasti za nadaljnjih 50 odstotkov ali več, bi že lahko govorili “o napihovanju borznega balona”.

Preboj Googla

Umetna inteligenca je bila tudi letos “generator rasti na delniških trgih”, pravi Dlesk, čeprav so se letos okrepila ugibanja o nastanku balona na področju, v katerega se stekajo stotine milijard dolarjev, vodilnih 10 start upov s tega področja pa beleži izgube. Ta ugibanja za zdaj niso bistveno načela vrednotenj ameriških tehnoloških velikanov, ki vlagajo v umetno inteligenco.

“Tehnološka podjetja svoja vlaganja v umetno inteligenco večinoma financirajo iz močnih denarnih tokov, zato ni zaznati pretiranega zadolževanja, izjema je Oracle. Najbolj dobičkonosni deli ekosistema – litografija, napredna logika, spomin, energetska in podatkovna infrastruktura – so kapitalsko zahtevni segmenti z visoko tržno koncentracijo in stabilnimi maržami, kar utemeljuje višja vrednotenja. Dobički se krepijo širše po trgu in niso omejeni zgolj na peščico največjih imen, zato so trenutna vrednotenja pretežno podprta z dejansko rastjo,” je dejal Potočnik.

Lani je bila ena najbolj vročih tehnoloških delnic delnica proizvajalca čipov Nvidia, katerega vrednost se je skoraj potrojila. Letos je Nvidia do 23. decembra pridobila okrog 37 odstotkov in ostaja največje podjetje na svetu s tržno kapitalizacijo 4.600 milijard dolarjev.

Najhitrejši vzpon med veličastno sedmerico, ki ji poleg Nvidie pripadajo Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta Platforms in Tesla, je letos beležil Alphabet, starš spletnega iskalnika Google. Delnica krovne družbe je pridobila okrog 65 odstotkov do 23. decembra, k čemur je med drugim prispevala ugodna protimonopolna sodba in lansiranje lastnega čipa za umetno inteligenco.

Z 28-odstotno rastjo je širši indeks S&P presegel tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, medtem ko so ostali velikani zaostali za indeksom. Amazon je bil 23. decembra pet odstotkov nad letnim izhodiščem po padcu vrednosti ob koncu leta.

Kdo je potrojil svojo vrednost

Nekatere delnice v ameriškem indeksu so medtem zrasle tudi za 200 odstotkov in več. Največji skok je beležila delnica proizvajalca trdih diskov Western Digital, ki je do 23. decembra pridobila 281 odstotkov vrednosti. Ponudnik shranjevanja podatkov Seagate Technology je zrasel za 227 odstotkov, ponudnik trgovalnih storitev Robinhood Markets, ki ima med drugim v lasti nekoč slovensko kriptomenjalnico Bitstamp, pa za 205 odstotkov.

S 173-odstotno rastjo v 2025 se ponaša delnica medijskega konglomerata Warner Bros. Discovery (WBD), ki je ob koncu leta sredi prevzemne drame. Za podjetje se potegujeta tekmeca Netflix in Paramount Skydance. Prvi je že sklenil dogovor za nakup Warnerjeve divizije za filmsko in televizijsko produkcijo, ko se je v zgodbo znova vmešal Paramount z višjo ponudbo za sovražni prevzem celotnega podjetja, ki pa jo je uprava WBD zavrnila.

Velik povratnik je Nvidijin tekmec Intel. Delnica ameriškega podjetja je lani izgubila okrog 58 odstotkov vrednosti, letos pa se je podražila za okrog 80 odstotkov ob sklenitvi pomembnih partnerstev, med drugim z razvijalcem umetne inteligence OpenAI. Še bolje so se odrezali južnokorejski tehnološki velikani; proizvajalec čipov SK Hynix je pridobil skoraj 243 odstotkov, Samsung Electronics pa je podvojil svojo vrednost (108 odstotkov).

Visoko rast beležijo tudi ponudnik programske opreme za rudarjenje podatkov Palantir Technologies (158 odstotkov), proizvajalec računalniških pomnilnikov Micron Technology (216 odstotkov) in največji rudar zlata na svetu Newmont (174 odstotkov), ki je unovčil letošnjo rast cene zlata. Mehiški rudar srebra Fresnillo, ki je najhitreje rastoča delnica v britanskem borznem indeksu FTSE 100, je svojo tržno vrednost povečal za dobrih 400 odstotkov.

Privlačne delnice evropskih bank

V Evropi so letos prednjačile delnice v sektorjih obrambe in bančništva. Solidno leto so imeli tudi velikani farmacevtske industrije Roche (28 odstotkov), Novartis (24 odstotkov) in Astra Zeneca (29 odstotkov).

Delnice evropskih bank so bile v letih po svetovni gospodarski krizi osovražene, v zadnjih letih pa se je slika spremenila, pojasnjuje Potočnik. “Višje obrestne mere omogočajo zdravo dobičkonosnost, zaradi relativno stabilne ekonomije je slabih posojil malo. Tudi v prihodnje leto vstopamo z nadpovprečno izpostavljenostjo do evropskih bank, vseeno pa ne pričakujemo tako visoke rasti kot letos,” je dejal.

Med bankami so izstopale Societe Generale s 151-odstotno rastjo, španska Banco Santander s 126-odstotno in Commerzbank s 129-odstotno rastjo. Svojo vrednost je več kot podvojila tudi banka iz Bilbaa, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (113 odstotkov), medtem ko je delnica Deutsche Bank pridobila dobrih 98 odstotkov, italijanska Intesa San Paolo 52 odstotkov, britanska HSBC pa 50 odstotkov.

Naložbe v obrambo

Ob rekordnih vlaganjih EU in držav članic v obrambo so letos rasle delnice evropskih orožarjev. Nemški Rheinmetall, ki s prevzemi in partnerstvi vzpostavlja evropski vojaško-industrijski kompleks, še naprej raste. Od začetka leta je delnica pridobila 155 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja več kot podvojila in znaša 69 milijard evrov. Glavni dobavitelj 155-milimetrskega topniškega streliva Ukrajini je v prvih devetih mesecih leta ustvaril rekordne prihodke v višini 7,5 milijarde evrov, prav tako rekordni dobiček iz poslovanja je znašal 835 milijonov evrov.

Delnica nemškega proizvajalca menjalnikov za tanke Renk je v letu pridobila 182 odstotkov, delnica britanskega izdelovalca bojnih ladij in podmornic Babcock International pa 150 odstotkov.

“Evropa se počuti ogrožena, tako da je povečanje obrambnih izdatkov pričakovana reakcija. Verjetno bodo obrambni izdatki ostali na povišani ravni tudi v prihodnjem letu, morda tudi dlje,” pravi Dlesk.

Močno rast so v letu beležili še italijanski orožar Leonardo (90 odstotkov), francoski Thales (66 odstotkov) in britanski BAE Systems (48 odstotkov). Potočnik poudarja, da so se v zadnjih mesecih delnice v tem segmentu malce ohladile, kar verjetno kaže na to, da se velike naložbe v obrambo že odražajo v trenutnih cenah.