Kdo bo obnavljal predor Karavanke?

Dars je danes na portalu javnih naročil objavil naročilo za sanacijo zahodne cevi predora Karavanke in pripadajoče infrastrukture. Sanacija stare cevi karavanškega predora bo stekla po zaključeni izgradnji druge cevi, ki je predvidena v prihodnjem letu, je poročala STA. Rok za prijavo na razpis je 15. oktober.

Na gradbišču nove cevi predora Karavanke, kjer so pred pol leta obeležili preboj cevi, trenutno potekajo intenzivna betonerska in druga dela. Po zaključku vseh gradbenih del je v začetku prihodnjega leta predviden začetek montaže elektrostrojne opreme. Ko bodo vsa dela končana, bodo sledili testiranje vgrajene opreme, uradni pregledi in prevzem.

Konec leta 2025 naj bi se nova cev začela uporabljati za začasni dvosmerni promet. Takoj po odprtju vzhodne cevi za promet bodo namreč zaradi sanacije zaprli obstoječo cev, so pojasnili na Darsu. Promet po obeh ceveh predora Karavanke bo po končani sanaciji predvidoma stekel v začetku leta 2029.

Danes je Dars objavil razpis za izvajalca gradbenih del za sanacijo obstoječe predorske cevi na slovenski strani, torej od Hrušice do meje z Avstrijo. Rok za prejem prijav za sodelovanje je 15. oktober.

Sanacija zahodne cevi naj bi trajala tri leta

Dela, ki naj bi bila končana v treh letih, bodo predvidoma stekla konec leta 2025 oziroma v začetku leta 2026, če na Darsu ne bodo naleteli na podobne težave kot pri izboru izvajalca za gradnjo nove predorske cevi, ko se je zaradi pritožb postopek precej zavlekel in se je gradnja predora na slovenski strani začela šele avgusta 2020, to je dve leti po začetku gradnje na avstrijski strani.

Sanacija dotrajane obstoječe predorske cevi, ki je bila zgrajena med letoma 1987 in 1991, zajema celovito prenovo temeljnih elementov predora, vključno z voziščem, drenažnimi sistemi, notranjo betonsko oblogo in odvodnjavanjem hribinske ter cestiščne vode. Vključuje tudi sanacijo portalne zgradbe, prestavitev in nadgradnjo vozišča avtoceste pred predorom in nov most čez Savo.

Prenovljen bo tudi plato cestninske postaje Hrušica

Projekt poleg tega obsega ureditev platoja cestninske postaje Hrušica. Zaradi povečanih prometnih zmogljivosti ob odprtju druge cevi predora Karavanke trenutne razmere na cestninski postaji ne dohajajo več zahtev po pretočnosti. Predhoden izračun prepustnosti za izdelavo idejne rešitve preureditve območja postaje za pobiranje predornine, ki je bil izdelan leta 2016, je kazal, da bo zadostovalo osem cestninskih stez, vendar se je izkazalo, da promet narašča hitreje od predvidevanj, zato so se odločili za 10 stez.

V novem sistemu dveh predorov bo potrebna tudi drugačna ureditev nadzorne točke, da ta ne bi zmanjševala prepustnosti predora in povečevala zastojev. Zato je zasnovana nova nadzorna točka, ki bo namenjena izločanju in pregledovanju vozil s tremi pasovi.

Javno naročilo elektrostrojne opreme izvedli Avstrijci

Staro cev čaka tudi posodobitev elektrostrojne opreme in signalnovarnostnih naprav. Ker nekaterih elektrostrojnih sistemov, na primer prezračevanja, nadzorno-krmilnega sistema, videonadzora in požarnega sistema ni mogoče fizično ločiti, saj morajo delovati kot celovit sistem ne glede na državno mejo, je bila med upravljavcem slovenskega in avstrijskega avtocestnega omrežja, družbama Dars in Asfinag, sprejeta odločitev, da Asfinag izvede skupno javno naročilo za elektrostrojno opremo v novi in stari cevi celotnega predora. Izbrano je bilo podjetje Strabag.

Skupna ocenjena vrednost elektrostrojne opreme za novo in obstoječo cev predora Karavanke znaša približno 110 milijonov evrov. Financiranje se med družbama Asfinag in Dars deli na podlagi dolžine osemkilometrskega predora v posamezni državi, to je 44 odstotkov Slovenija in 56 odstotkov Avstrija, še piše STA.