Kartel izvoznic nafte pred novim dvigom proizvodnje

Razširjeno združenje držav izvoznic nafte OPEC+ bo v nedeljo po poročanju Reutersa najverjetneje znova povečalo proizvodnjo nafte. Povečanje bo sicer od oktobra manjše kot v zadnjih mesecih, ker konec sezone vožnje prinaša manjše povpraševanje.

OPEC+, v katerem sta največji proizvajalki nafte Savdska Arabija in Rusija, je obrnil svojo strategijo zmanjševanja proizvodnje aprila letos. S tem znova zaganja proizvodne zmogljivosti, ki so ostajale neizkoriščene v obdobju zmanjševanja proizvodnje. Organizacija, ki načrpa približno polovico svetovne nafte, s tem neizkoriščeno proizvodnjo vrača na trg več kot leto dni pred predvidenim rokom, saj naj bi rezi sprva ostali v veljavi do konca leta 2026.

Ključni člani zavezništva so v nedeljo med video klicem dejali, da pričakujejo odobritev dodajanja približno 137 tisoč sodov proizvodnje na dan v oktobru, piše Bloomberg. Vir pa je za Reuters dejal, da bo dvig v razponu med 200 tisoč in 350 tisoč sodov na dan. Na svojem zadnjem srečanju avgusta je OPEC+ za september povečal proizvodnjo za 547 tisoč sodov na dan.

Obramba tržnega deleža

Z dvigi je kartel skušal povečati oziroma ubraniti svoj tržni delež in ugoditi pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki poziva k nižjim cenam nafte.

Cene nafte se sicer kljub večji proizvodnji OPEC+ niso bistveno znižale. Trenutno so pri približno 66 dolarjih za sod. Raven cen vzdržujejo zahodne sankcije proti Rusiji in Iranu ter nadaljnje povečevanje proizvodnje pri tekmecih, kot so ZDA, trenutno največja proizvajalka nafte na svetu. Proizvodnjo povečujejo tudi druge države, kot sta Brazilija in Gvajana, kar odžira tržni delež državam OPEC+.

Dosedanja višanja proizvodnje OPEC+ niso dosegala obljubljenih količin, ker večina članic že črpa blizu svoje zmogljivosti. Le Savdska Arabija in Združeni arabski emirati lahko na trg dodata več sodov, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Kot piše Bloomberg, bo dejanska količina dviga proizvodnje tudi tokrat verjetno nižja od napovedane, saj so nekatere članice skupine pod pritiskom, da izravnajo prejšnjo presežno ponudbo in se odpovejo svojemu deležu povečanja proizvodnje, medtem ko več držav nima neizkoriščenih zmogljivosti.

Za svetovne naftne trge dolgoročno ukrep OPEC+ spodkopava dolgoletno varnostno mrežo neizkoriščene proizvodnje, s katero bi kartel lahko ublažil cenovne šoke ob nepredvidenih pretresih v oskrbi.

OPEC+ sestavlja 12 članic organizacije OPEC (Savdska Arabija, Irak, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Iran, Nigerija, Alžirija, Libija, Venezuela, Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja) in 10 nečlanic (Rusija, Mehika, Kazahstan, Oman, Azerbajdžan, Malezija, Bahrajn, Južni Sudan, Brunei, Sudan). OPEC je od nastanka organizacije leta 1960 večkrat deloval protikonkurenčno s sporazumi o proizvodnji nafte in ravni cen. Ekonomisti zato pogosto navajajo OPEC kot primer mednarodnega kartela, ki s sodelovanjem omejuje konkurenco na trgu.