Pozor, preden vzamete kredit. Razlika je lahko v desetih letih tudi 13.000 evrov

Slovenci smo v zadnjih mesecih znova planili po potrošniških posojilih. Njihov obseg je v prvem polletju rasel veliko hitreje kot pri stanovanjskih posojilih. Banka Slovenije ugotavlja, da je bil obseg novoodobrenih potrošniških posojil v prvem polletju letos 916 milijonov evrov, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Po njihovi oceni se obseg novoodobrenih potrošniških posojil povečuje od julija 2023, ko so začele veljati spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov.

Rast potrošniških posojil v Banki Slovenije pripisujejo večji potrošnji in razmeroma ugodnim razmeram na trgu dela, ob tem pa so vplivale še spremembe pri omejitvah za najem posojil in višja inflacija, “zaradi katere si gospodinjstva v povprečju izposojajo več kot v preteklosti”.

Skoraj vsa nova potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se do aprila letos znižale na 5,9 odstotka, kar je nižje od povprečja v evrskem območju. Junijski podatek Banke Slovenije je še za 0,1-odstotne točke nižji, povprečje v EU pa je po podatkih Evropske centralne banke 7,4 odstotka.

Povprečna ročnost potrošniških posojil je 6,3 leta.

Razlika v petih letih tudi tisoč evrov

In kakšna je ponudba slovenskih bank, če potrebujemo 10.000 evrov, ki bi jih odplačevali pet let? Razlike med najugodnejšo in najdražjo ponudbo so ob upoštevanju vseh stroškov posojila 1.500 evrov oziroma dobrih 300 evrov na leto. Upoštevali smo efektivno obrestno mero, ki zajema tudi stroške odobritve in druge stroške.

Najugodnejšo ponudbo ima po pregledu spletnih računal najmanjša banka pri nas Primorska hranilnica, kjer je efektivna obrestna mera (EOM) štiri odstotke. Pet bank daje potrošniška posojila pod sedmimi odstotki EOM. Med njimi je tudi OTP, kjer opažajo, da stranke posojila potrebujejo za sprotno porabo, za poplačila obveznosti in za nakup trajnih dobrin.

V Intesi Sanpaolo so v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zaznali desetodstotno rast potrošniških posojil. Večje zanimanje pripisujejo ugodnejšim kreditnim pogojem. “Stranke najpogosteje najemajo potrošniške kredite za nakup dobrin, kot so gospodinjski aparati, elektronika ali vozila, ter za opremljanje in manjše prenove nepremičnin,” odgovarjajo, za kakšne namene stranke najemajo posojila.

Zakaj takšna rast

V NLB so od januarja do konca junija letos odobrili za 280 milijonov evrov potrošniških posojil, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Po njihovi oceni so razlogi za večje zanimanje v prvi vrsti “posledica konstantnega postopnega zniževanja temeljne obrestne mere ter nekoliko tudi omilitev makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije že v letu 2024. Hkrati pa banke tudi oglaševalsko in marketinško bolj agresivno nastopajo na trgu kot v preteklosti, tudi z zniževanjem stroškov odobritve in zavarovanja kreditov”. Dodajajo še, da nekatere banke ponujajo tudi ugodne pogoje najema kredita za nekomitente, kot sta gotovinski kredit samo z osebno izkaznico in sklenitev prek spleta.

Med razlogi navajajo tudi višjo kupno moč, rast plač, visoko zaposlenost in konkurenčne obrestne mere.

Na drugem koncu ima najvišjo obrestno mero Gorenjska banka, in sicer 10,31 odstotka.

Cenejša tudi stanovanjska posojila

Tudi stanovanjska posojila se v zadnjih dveh letih cenijo. Najdražja so bila junija 2023, ko je povprečna obrestna mera po podatkih Banke Slovenije presegla štiri odstotke (za posojila z ročnostjo nad desetimi leti). Od takrat se znižujejo in so v zadnjih mesecih znova padle pod tri odstotke. Na padec so vplivale odločitve Evropske centralne banke (ECB), ki je v zadnjem letu osemkrat znižala ključne obrestne mere, na julijskem zasedanju pa jih je pustila nespremenjene.

Po oceni Banke Slovenije je bila junija povprečna fiksna obrestna mera (brez upoštevanja stroškov odobritve, cenilca…) za posojila, daljša od deset let, 2,87 odstotka. S spletnimi kalkulatorji bank smo pregledali oglaševane fiksne obrestne mere za stanovanjsko posojilo v višini 100 tisoč evrov in odplačilno dobo deset let.

Oglaševane obrestne mere sicer praviloma niso dokončne, o končni višini se je mogoče pogajati z banko, ki pa zmanjšanje pogosto pogojuje s sklenitvijo dodatnih produktov, kot so življenjsko zavarovanje, varčevanje in drugo.

Zaradi boljše primerjave med bankami smo upoštevali efektivno obrestno mero, ki upošteva dodatne stroške, povezane s posojilom, in ne zgolj nominalno obrestno mero.

Najnižjo obrestno mero trenutno oglašuje Delavska hranilnica, in sicer 2,98 odstotka. Z upoštevanjem vseh stroškov bi bilo skupno preplačilo kredita 15.424 evrov. Pod tremi odstotki je še ponudba Deželne banke, ki je bila najcenejša že ob majskem pregledu. Vse banke so svoje ponudbe za desetletna stanovanjska posojila znižale pod štiri odstotke, najvišjo obrestno mero pa trenutno oglašuje Gorenjska banka – 3,65 odstotka. Razlika med najdražjim in najcenejšim desetletnim posojilom je 13.834 evrov.