Kako nemški orožar širi svoj posel – in vpliv – v Evropi ter po svetu

Rheinmetall, obrambni velikan iz Düsseldorfa, še naprej s prevzemi in skupnimi podjetji gradi evropski vojaško-industrijski kompleks. Z nekaterimi nedavnimi posli krepi tudi svojo prisotnost na drugih celinah in vstopa v nove segmente orožarske panoge, kot sta ladjarstvo in digitalizacija vojaških operacij.

Glavni dobavitelj topniškega streliva Ukrajini ima široko globalno mrežo podružnic, skupnih podjetij in partnerstev. Na spletni strani skupine je navedenih več kot 100 takšnih podjetij, kar sicer vključuje tudi okrog 40 podružnic in partnerskih podjetjih v Rheinmetallovem (vse manj pomembnem) segmentu avtomobilske industrije.

Odločneje na največji orožarski trg

V Ukrajini Rheinmetall od leta 2023 sodeluje z državno družbo Ukrainian Defense Industry v skupnem podjetju. Lani je sodeč po letnem poročilu v državi več kot podvojil promet, z nekaj manj kot 600 milijonov evrov na dobrih 1,2 milijarde evrov. S pomembnim prevzemom v ZDA v lanskem letu se krepi tudi na največjem orožarskem trgu na svetu, kjer doslej ni veliko prodajal. Prodaja na ameriških celinah znaša le sedem odstotkov lanskih prihodkov.

V Evropi pa kot ključne izvozne destinacije vidi še Združeno kraljestvo, Madžarsko in druge države vzhodne Evrope. Slednje po navedbah podjetja v zadnjem letu posodabljajo “svojo še vedno večinoma rusko opremo in se postopno prilagajajo standardom, ki jih zahteva zahodno obrambno zavezništvo”, kar nemški orožar vidi kot priložnost za zagotovitev vojaških naročil.

Podjetje se specializira za izdelavo topniškega streliva in vojaških vozil – oba segmenta skupaj pomenita več kot polovico prihodkov. Sedaj pa Rheinmetall vse bolj širi svoj odtis v obrambni panogi in skuša postati “dobavitelj sistemov v več domenah”, kot so zapisali.

Prevzemi doma

Pred dnevi je Rheinmetall sporočil, da prevzema podjetje Naval Vessels Lürssen, ki je bilo do zdaj v lasti bremenskega izdelovalca ladij Lürssen Group. S tem je prevzel zmogljivosti za proizvodnjo vojaških ladij skupine v Bremnu, višine kupnine pa podjetji nista razkrili. Prevzem naj bi bil zaključen v začetku prihodnjega leta.

Glavni izvršni direktor Rheinmetalla Armin Papperger je posel opisal kot “odločilen korak pri utrjevanju obrambne industrije v Nemčiji in Evropi. V Nemčiji ustvarjamo pomorsko velesilo.”

V začetku leta je Rheinmetall povečal delež v svoji hčerinski družbi blackned iz Bremna s 40 na 51 odstotkov, s čimer je prevzel večinski nadzor nad podjetjem. Razvijalec programske opreme je skupaj z Rheinmetallom decembra prejel več kot milijardo evrov vredno naročilo nemške vojske (Bundeswehr) za digitalizacijo kopenskih sil. Nova tehnologija bo do leta 2030 integrirana v več kot 10 tisoč bojnih in podpornih vozil Bundeswehra, so dejali pri Rheinmetallu.

Aprila letos je hčerinska družba Rheinmetall Project Solutions postala tudi edina lastnica podjetja Stascheit iz regije Saška-Anhalt, ki se ukvarja z odstranjevanjem eksplozivnih sredstev. Podjetji sta v preteklosti sodelovali pri zaznavanju in odstranjevanju eksplozivnih sredstev v Baltskem morju pred polaganjem podvodnih kablov.

V Nemčiji je sicer Rheinmetall lani ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov, kar je slaba tretjina skupnih, ki so v letu znašali 9,75 milijarde evrov. Konec avgusta je v domačem Ünterlussu odprl tudi največjo tovarno topniškega streliva v Evropi, ki bo do leta 2027 lahko proizvajala do 350 tisoč izstrelkov. Letos podjetje pričakuje še 25-30-odstotno rast prihodkov, so dejali ob objavi polletnih rezultatov.

Trdnjava Evropa

V Evropi ima Rheinmetall že vrsto let močno prisotnost na primer v Združenem kraljestvu, kjer z BAE Systems za britansko vojsko izdeluje oklepna vozila boxer in bojne tanke nove generacije challenger 3, ter v Italiji, kjer sodeluje z domačim Leonardom, predvsem na področju zračne obrambe in radarjev. Oktobra lani sta orožarja v Italiji ustanovila skupno podjetje, ki bo za italijansko vojsko proizvajalo oklepna vozila lynx in bojne tanke panther.

Italija je januarja letos kot prva članica Nata kupila Rheinmetallov sistem zračne obrambe skynex v vrednosti 73 milijonov evrov. Rheinmetall po lastnih navedbah v naši zahodni sosedi s tremi podružnicami zaposluje okrog 1.500 ljudi in ustvari milijardo evrov prodaje na leto.

Rheinmetall od začetka vojne v Ukrajini napadeni državi dobavlja ključno 155-milimetrsko topniško strelivo, ki pa ga je Ukrajini večkrat primanjkovalo. Rheinmetall je skušal povpraševanju zadostiti z nakupom španskega proizvajalca streliva Expal avgusta 2023. S tem prevzemom je nemški orožar dobil sedem dodatnih tovarn streliva v Španiji in ZDA. Sledilo je tudi več naročil s strani španske vojske.

Evropa brez Nemčije je za Rheinmetall najpomembnejši trg po prihodkih, saj je koncern lani v teh državah ustvaril 4,5 milijarde evrov – skoraj polovico vseh prihodkov.

Pogled na vzhod

Nemški orožar skupaj z Natom krepi svojo prisotnost v vzhodni Evropi. Februarja lani je v Romuniji prevzel 72-odstotni delež v proizvajalcu vojaških vozil Automecanica, le nekaj mesecev po tem, ko so romunske sile pri Rheinmetallu naročile sistem zračne obrambe v vrednosti več kot 300 milijonov evrov.

Papperger je ob prevzemu dejal, da poteza prispeva h krepitvi obrambnih zmogljivosti Nata in EU na vzhodni meji. Tovarna v romunskem mestu Mediaș bo oskrbovala vojaška vozila z ukrajinskega bojišča in nudila logistično podporo. Rheinmetall v partnerstvu z romunskim podjetjem, s katerim sodeluje od leta 2022, ko sta v mestu Satu Mare zagnali tovarno za popravilo vojaških vozil, išče predvsem sinergije pri proizvodnji vojaških tovornjakov.

Ob koncu lanskega leta je stekla tudi gradnja nove tovarne 155-milimetrskega streliva v Litvi, za katero bo Rheinmetall odštel 180 milijonov evrov in naj bi pričela obratovati v začetku leta 2027.

V zadnjih letih je pomemben trg postala tudi Madžarska. Leta 2020 je naša zahodna soseda kot prva članica Nata in EU oddala dve milijardi evrov težko naročilo za 218 oklepnih vozil lynx. Dogovor je vključeval tudi vzpostavitev proizvodnje teh vozil na Madžarskem. Tovarna se je odprla leta 2023, julija lani je Rheinmetall madžarski vojski tudi dostavil prvega lynxa domače proizvodnje. Partnerstvo se še poglablja, saj bo Rheinmetall tam razvijal tudi nov bojni tank Panther KF51. Lani se je odprla tudi nova tovarna 30-milimetrskega streliva za obe vojaški vozili.

Naskok na največji orožarski trg

Rheinmetall je konec lanskega leta okrepil operacije v ZDA s prevzemom podjetja Loc Performance Products, proizvajalca kopenskih vozil za različne namembnosti, ki ga je letos vključil v svojo ameriško podružnico American Rheinmetall. Ta s sedmimi proizvodnimi obrati v zveznih državah Michigan, Ohio in Maine cilja tako na ameriška obrambna naročila kot na sodelovanje z ameriškimi obrambnimi podjetji, dobavljati pa namerava tudi vozila za različne industrije.

Z ameriškimi orožarji že sklepajo partnerstva. Lani so dogovor o sodelovanju sklenili z Lockheed Martinom, in sicer na področju raketnih topniških sistemov, laserskih sistemov, simulacij za kopenska vozila in helikopterje ter zračne obrambe bližnjega in kratkega dosega. Z Andurilom, ki razvija avtonomne vojaške sisteme z umetno inteligenco, sodelujejo pri razvoju vojaških dronov. Z industrijsko skupino Honeywell pa sodelujejo pri razvoju nadzornih sistemov in pomožnih enot za vozila.

Letni promet v ZDA se je povečal s 366 milijonov evrov leta 2023 na 493 milijonov evrov lani.

Česa ne obešajo na veliki zvon

Prvi mož podjetja Papperger vodi Rheinmetall od leta 2013, a je orožarsko divizijo prevzel že leta 2007. Takoj je priložnost za rast videl v mednarodni širitvi izven Evrope. Leta 2008 je Rheinmetall prevzel južnoafriškega proizvajalca streliva Denel in nastala je podružnica Rheinmetall Denel Munition (RDM), s katero nemško podjetje naslavlja trge v Aziji, Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Rheinmetall ima v podjetju 51-odstotni delež.

Rheinmetall se v svojih javnih komunikacijah zdi precej transparenten za obrambno podjetje, saj pogosto navaja države oziroma njihove vojske, ko ta oddajo naročila. Toda to velja samo, ko naročila pri matični družbi oddajo Nato partnerice ali Ukrajina.

Bolj zadržan je v primeru poslov svoje južnoafriške podružnice. Tu naročilo za “več deset milijonov evrov” 155-milimetrskih topniških granat odda “mednarodna stranka”, če navedemo primer iz junija letos. Kot je pred časom poročal preiskovalni portal Investigate Europe, naj bi prek te podružnice Rheinmetall prodajal strelivo tudi državam, v katere iz Nemčije ne bi smeli izvažati orožja, kot je na primer Savdska Arabija. Ta naj bi leta 2016 v vojni z Jemnom uporabljala Rheinmetallovo strelivo na civilnih tarčah, piše portal.

Julija letos je sicer največje naročilo 155-milimetrskega streliva v zgodovini podružnice, v vrednosti več sto milijonov evrov, oddala neimenovana evropska članica Nata, je še sporočilo podjetje.

Zanimali so se tudi za slovensko Valhallo

Rheinmetall naj bi se zanimal tudi za naložbe pri nas. Marca letos je Tarča na TV Slovenija poročala, da so potekali pogovori med Rheinmetallom in ljubljanskim obrambnim podjetjem Valhalla Turrets o morebitni ustanovitvi skupnega podjetja. Za zdaj ni informacij, ali in v katero smer se premikajo pogovori.

Valhalla Turrets proizvaja oborožitvene postaje za oklepna vozila in je z Rheinmetallom že sodeloval; pred leti je zanj razvil ter izdelal prototip kupole, ki jo je Rheinmetall vgradil v svoje oklepnike. Delali pa so tudi za italijanskega orožarja Leonardo in druge, je pred časom dejal lastnik in direktor podjetja Miloš Milosavljević.

Marca si je podjetje zagotovilo velik posel z obrambnim ministrstvom za dobavo 12 oborožitvenih postaj Mangart 25 v vrednosti 45 milijonov evrov.