Kako iz majhnih podjetij ustvariti globalne junake? “Evropa potrebuje pogum”

Če želi Evropa ostati konkurenčna v globalnem svetu, mora nujno zapreti tako imenovano scale-up vrzel in ustvariti pogoje, da bodo najboljša podjetja rasla doma, ne pa iskala priložnosti na drugih celinah.

To je povod za oblikovanje iniciative Future 500, ki jo danes predstavljajo na dogodku ob robu Blejskega strateškega foruma. 

“Evropa potrebuje pogum. Eno najpomembnejših vprašanj je, kako lahko iz majhnih podjetij ustvarimo globalne prvake in kako ti prvaki lahko oblikujejo naše gospodarstvo in našo prihodnost,” je v uvodnem nagovoru na dogodku dejal gospodarski minister Matjaž Han. “Priča smo globalni tekmi, ki je zahtevna. Priznati si moramo nekaj čisto osnovnega – podjetniki gradijo podjetja, naloga vlade pa je ustvarjanje pogojev, kjer lahko ideje podjetnikov rastejo in uspejo. Zagotoviti jim moramo stabilno okolje.”

Večinski lastnik Bosqar Invest in eden od pobudnikov iniciative Future 500 Stjepan Orešković je dejal, da je Draghijevo poročilo dobro. “A pomembno je videti tudi tisto, česar v njem ni. Niti enkrat ni omenjen podjetnik, samo enkrat omeni srednjo in vzhodno Evropo.”

Albanski premier Edi Rama je mnenja, da bi tudi države morale posvojiti več podjetniške logike. “Zdaj vse deluje na način, da moramo dajati le več denarja, ki ga dobimo z zadolževanjem, ko se nakopičijo dolgovi, pa se država ustavi. Institucijam bi morali zapovedati podjetniško logiko, da bi morali skupaj s podjetniki ustvarjati več.”

Omenil je tudi politično razdrobljenost: “Predstavljajte si, če bi bile ZDA ali pa Kitajska organizirane, kot je Evropa, in bi imeli 27 voditeljev. Težko bi bili tako enotni, kot so,” je dejal. Poudaril je, da problem ni v Uniji, ampak v tem, da je treba Unijo okrepiti, a poenotiti stališča, drugače bo sledil ‘neizogiben upad’.”

Za kaj gre?

Lani objavljeno poročilo Maria Draghija, nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske centralne banke (ECB), je navrglo nekaj sistemskih težav, s katerimi se soočajo evropska podjetja. 
Zaradi teh Evropa vse bolj zaostaja v globalni tekmi s Kitajsko in ZDA, vodilnima akterjema gospodarske tekme na področju visoke tehnologije.

Draghijevo poročilo med drugim omenja nižjo inovacijsko zmogljivost podjetij v evrskem območju in jo povezuje z manjšo povprečno velikostjo podjetij. Na seznamu 100 največjih podjetij na svetu je le 18 evropskih, najvišje uvrščeni Novo Nordisk zaseda 24. mesto, kaže sveže poročilo Ernst & Young.

“Evropa je obtičala v statični industrijski strukturi, v kateri se pojavlja le malo novih podjetij, ki bi lahko postala novi motorji rasti. Dejansko v zadnjih petdesetih letih v EU ni bilo ustanovljeno nobeno podjetje s tržno kapitalizacijo nad 100 milijard evrov, medtem ko je bilo v tem obdobju ustanovljenih vseh šest ameriških podjetij z vrednostjo nad tisoč milijard evrov,” je v poročilu navedla Draghijeva ekipa.

Številna podjetja iz EU z velikim potencialom za rast raje iščejo financiranje pri ameriških skladih tveganega kapitala na ameriškem trgu, kjer se lažje širijo in hitreje dosežejo dobičkonosnost.

Med letoma 2008 in 2021 je bilo v Evropi ustanovljenih 147 samorogov. Od teh jih je 40 svoj sedež preselilo v tujino, 32 v ZDA, kaže analiza Evropske komisije. Ta pokaže, da imajo zagonska podjetja v ZDA in na Kitajskem boljši dostop do kapitala kot v EU, pri čemer navaja študije, ki kažejo, da je razlog v majhnem obsegu skladov tveganega kapitala ter razdrobljenosti evropskih delniških trgov.

Leta 2023 se je globalno gledano število tako imenovanih samorogov (zagonskih podjetij, katerih vrednost presega milijardo dolarjev), povečalo na 1.361, kar je nekoliko več kot leta 2022, ko jih je bilo 1.312. A polovica, skupno 653, jih ima sedež v ZDA, v Evropi jih domuje manj kot sto.

Evropi ne manjka idej, temveč obsega

Orešković, ki je, kot omenjeno, eden od pobudnikov iniciative Future 500, v članku v publikaciji Blejskega strateškega foruma ugotavlja, da je več kot 70 od 100 najvrednejših tehnoloških družb na svetu ameriških. V Evropi jih je le peščica – SAP, ASML ter nekaj farmacevtskih velikanov – a tudi ti so predvsem stari igralci, ne pa hitro rastoča podjetja. 

Nekatera najboljša evropska tehnološka podjetja so bila prodana (kot primer navaja DeepMind), preseljena (UiPath) ali prevzeta (Supercell, ARM), še preden so lahko dozorela kot samostojni velikani, ugotavlja.

Razlog pa, tako Orešković, “ni pomanjkanje idej, temveč pomanjkanje obsega” in kapitala, ki bi omogočil rast do globalnih razsežnosti. Poudari namreč, da Evropa nima težav s talentom – univerze, raziskovalni inštituti ter startup okolja proizvajajo ogromno znanja in idej.

Pa vendar večina evropskih inovacij in podjetij ne doseže globalnega preboja, temveč jo prevzamejo podjetja od drugod (najpogosteje iz ZDA) ali pa se podjetje preseli. Namesto da bi gradila lastne globalne velikane, Evropa postaja inkubator za ameriške in azijske gigante. To pa dolgoročno gledano slabi evropsko gospodarsko suverenost in zmanjšuje konkurenčnost.

Konkretni primeri

Orešković navede več primerov podjetij, ki jim “Evropa ni uspela zagotoviti pogojev, da bi ostala in rasla doma”, posledično pa so se preselili intelektualna lastnina, strateški nadzor in dolgoročne koristi. 

DeepMind je bil ustanovljen v Londonu, a danes poganja strateške inovacije Alphabeta, ameriškega lastnika Googla.

Supercell izhaja iz Helsinkov. A podjetje, ki je med drugim ustvarilo globalno igričarsko uspešnico Clash of Clans in bilo najvrednejše evropsko igralniško podjetje s prek deset milijard evrov, je leta 2016 kupil kitajski Tencent holding. S tem se je strateški nadzor preselil v Azijo.

Wish, ki ga je ustanovil Poljak Piotr Szulczewski, je nastal v Kanadi in ZDA. Podjetje je postalo ena najbolj prenašanih aplikacij za spletno nakupovanje; na vrhuncu doseglo 17 mrd ameriških dolarjev vrednotenja na Nasdaqu. Kljub poljskim koreninam je podjetje v celoti zraslo zunaj evropskega okolja.

Ljubljanski Outfit7, ki ga je ustvarila ekipa Sama in Ize Login ter je ustvaril globalno uspešnico Talking Tom, je bil pred slabim desetletjem prodan kitajski skupini United Luck za milijardo dolarjev.

Beograjski Nordeus, ki je leta 2010 predstavil uspešno igrico Top Eleven, je bil leta 2021 prevzet od ameriškega podjetja Take-Two Interactive za 378 milijonov dolarjev.

Infobip iz hrvaškega Vodnjana je prvi hrvaški samorog, a je do tu prišel s pomočjo pomembne ameriške investicije.

Tudi hrvaški proizvajalec električnih avtomobilov Rimac Automobili je močno odvisen od tujega kapitala, predvsem azijskega. Vanj je denimo vložil azijski proizvajalec baterij Camel Group.

Instrument za pomoč obetavnim podjetjem

Razlogi za “pomanjkanje obsega” so:

• Razdrobljenost evropskega trga: različni zakonodajni okvirji, jeziki in poslovna kultura.
• Kapitalski primanjkljaj: evropska podjetja morajo pogosto po financiranje v ZDA ali Azijo.
• Odpor do tveganja: ameriški skladi so pripravljeni vlagati večje vsote v rizične projekte, medtem ko evropski kapital pogosto ostaja konservativen.

Pobudniki iniciative menijo, da je potrebno več integracije evropskega trga in skupne kapitalske platforme, spodbujanje investicij v scale up podjetja (ne samo start upe), aktivnejšo vlogo EU institucij pri zagotavljanju financiranja in regulativnih pogojev za rast, krepitev sodelovanja med znanostjo in industrijo, da se talente zadrži doma.

Pobuda, ki jo razvija Atlantic Council v partnerstvu z IEDC Bled School of Management in jo podpira Blejski strateški forum, predlaga, da bi oblikovali strateški instrument. V okviru tega bi prepoznali 500 najobetavnejših evropskih podjetij v fazi rasti (posebej iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope) in mobilizirali kapital za scale upe v ključnih sektorjih. To so umetna inteligenca, biotehnologija, zelene tehnologije, kibernetska varnost.

Vsako leto naj bi izdajali Future 500 Index, ki bo spremljal gospodarski in družbeni vpliv podjetij, pri čemer pobudniki pravijo, da to ne bo “le še ena lestvica, temveč strateški instrument”, okrog katerega nameravajo razvijati omenjene ukrepe.