Kako ameriške izdelovalce dronov tepe odvisnost od Kitajske

Dan po tem, ko je podjetje Mach Industries objavilo zloščen promocijski videoposnetek za Viper, svoje novo vojaško brezpilotno letalo, se je predsednik uprave Ethan Thornton znašel pred težavo.

Nekaj pozornih gledalcev videoposnetka, ki ga je Thornton objavil na družbenih omrežjih, je opazilo, da letalo uporablja motor, ki je neverjetno podoben motorju kitajskega proizvajalca. Thornton je odločno zanikal, da bi bile v kateremkoli dronu njegovega podjetja kitajske komponente. Nato pa mu je Palmer Luckey, predsednik uprave velikana na področju obrambne tehnologije Andurila, zastavil vprašanje, pri katerem je bilo veliko manj manevrskega prostora za odgovor: “Kaj pa ogrodje letala na videoposnetku?”

Thornton je bil stisnjen v kot in je na omrežju X zapisal: “Palmer, ne moti nas, da smo za namene testiranja razstrelili kitajske komponente,” in tako potrdil državo izvora motorja. (Thornton je za Forbes povedal, da so “vse končne proizvodne enote dobavljene brez kitajskih sestavnih delov”, Anduril in Luckey pa nista želela komentirati te izmenjave mnenj na X.)

Spopad v Ukrajini, naraščajoče napetosti glede Tajvana in prevlada kitajskih podjetij za izdelavo brezpilotnih zrakoplovov, kot je vodilno podjetje na trgu DJI, so opomin, da mora ameriška vojska poceni in množično proizvedene brezpilotne letalnike pridobiti od ameriških in zavezniških podjetij. Toda Thorntonovo dopisovanje z Luckeyjem je izpostavilo javno skrivnost v Silicijevi dolini – večina proizvajalcev brezpilotnih zrakoplovov, ki se odzivajo na moto Trumpove administracije America First (Najprej Amerika), ima težavo zaradi sestavnih delov z oznako “Izdelano na Kitajskem”.

Velika odvisnost od Kitajske

Po podatkih družbe za tržne raziskave Drone Industry Insights UG Kitajska trenutno obvladuje skoraj 90 odstotkov svetovnega trga komercialnih dronov in proizvaja večino ključne strojne opreme, ki se uporablja za njihovo izdelavo – letalska ogrodja, baterije, radijske postaje, kamere in zaslone.

Zaradi dolgotrajne odvisnosti od teh delov ZDA že več let zaostajajo pri izgradnji proizvodne infrastrukture, ki bi se lahko približala kitajski. “Ko gre za sestavne dele, smo skoraj v celoti odvisni od našega glavnega nasprotnika in seveda od naše sposobnosti, da jih izdelamo sami,“ je dejal Josh Steinman, ki je v preteklosti pri Svetu za nacionalno varnost nadzoroval varnost dobavne verige.

Skoraj 90 odstotkov svetovnega trga komercialnih dronov obvladuje Kitajska.

Proizvajalci in vlagatelji proti ameriškim omejitvam

Ta odvisnost od kitajskih sestavnimi deli je sprožila alarm med vojaškimi uradniki. Več ameriških podjetij za brezpilotna letala, ki imajo pogodbe s Pentagonom, med njimi eno največjih Skydio, se trudi obnoviti svoje dobavne verige, potem ko so sankcije Kitajske onemogočile dostop do dobaviteljev. “Kitajska bi lahko za eno leto ustavila industrijo dronov po vsem svetu,” je za Forbes povedal Trent Emeneker, ki v Pentagonovi enoti za obrambne inovacije vodi ekipo, ki odobrava drone za vojaško uporabo. “To je vprašanje nacionalne varnosti, ne le za Združene države, ampak za celoten Zahod.”

Navzočnost kitajskih sestavnih delov v letalnikih je zmanjšala navdušenje Pentagona, da bi jih v svoje enote uvedel v velikem obsegu. Na primer, nakupi vojske pri podjetju Orqa, ki se je predstavljalo kot “DJI Zahoda”, so bili ustavljeni, potem ko so v njegovih izdelkih našli domnevno prepovedane kitajske komponente. “Večina zahodnih izdelovalcev brezpilotnih letalnikov se še vedno zanaša na kitajske komponente,” je za Forbes povedal glavni direktor podjetja Orqa Srdjan Kovačević.

Predsednik Donald Trump naj bi ta primež prekinil s carinami, saj naj bi teoretično spodbudil ameriška podjetja, da zmanjšajo odvisnost od cenejših tujih dobavnih verig in vzpostavijo svoje domače. Vendar bodo za to potrebna leta raziskav in razvoja ter znatne naložbe. Medtem bodo povračilne carine Kitajske še dodatno podražile komponente, na katere se zanašajo ameriški proizvajalci brezpilotnih letalnikov. Načrti za preoblikovanje novega izvoznega sistema že zaustavljajo pošiljke magnetov, ki so bistveni za motorje dronov.

Vendar pa so prizadevanja regulatorjev, da bi to izsilili s prepovedjo uvoza vseh kitajskih brezpilotnih letalnikov in delov, naletela na močno nasprotovanje tako kitajskih proizvajalcev kot ameriških vlagateljev. Podjetje tveganega kapitala Andreessen Horowitz, ki je podprlo samoroge – izdelovalce letalnikov Anduril, Skydio in Shield AI, je v odzivu na predlagani ukrep ministrstva za trgovino, ki razmišlja o prepovedi ali omejitvi uvoza kitajskih dronov in sestavnih delov, pozvalo k bolj premišljenemu odzivu s postopnimi omejitvami prodaje sestavnih delov za letalnike iz Kitajske, ki bi ameriškim podjetjem omogočilo, da še naprej nabavljajo sestavne dele iz te države.

Hitra izločitev tujih sestavnih delov za letalnike bi imela katastrofalen učinek na ameriško industrijo dronov.

Jai Ramaswamy, Andreessen Horowitz

Težave pobude Replicator

“Takojšnja izločitev vseh tujih virov dobave kritičnih sestavnih delov za letalnike bi imela katastrofalen učinek na ameriško industrijo brezpilotnih letal,” je prejšnji mesec v odgovoru ministrstvu za trgovino zapisal vodja pravne službe Andreessena Horowitza Jai Ramaswamy (podjetje ni želelo podati dodatnih komentarjev).

Strokovnjaki za nacionalno varnost menijo, da je takšna katastrofa morda prav to, kar ZDA potrebujejo. “Na neki točki boste morali na hitro potegniti obliž z rane,“ je dejal Steinman. “Ali se boste za to odločili sami, ali pa bo to storila Kitajska.”

Pentagon je zaradi kitajskega tehnološkega napredka na področju brezpilotnih letalnikov leta 2023 nabavo dronov določil za eno glavnih prednostnih nalog in napovedal pobudo, imenovano Replicator, ki naj bi pospešila domačo proizvodnjo in dobavo na tisoče poceni brezpilotnih letalnikov, ki bi se zoperstavili kitajskemu arzenalu. Vendar je prihodnost pobude, v okviru katere naj bi prve drone dobavili do avgusta letos, negotova. Izdelovalci pravijo, da gre še za eno od pobud na tem področju, ki ne gredo dovolj daleč, da bi spodbudile njihovo sprejetje in izvajanje.

Kaj je modri seznam

Glavna vstopna točka za naročila za brezpilotna letala je Pentagonova enota za obrambne inovacije (DIU), ki vodi tako imenovani modri seznam tistih, ki so odobreni za vojaško uporabo. Seznam, ki se posodablja vsako leto, nadzoruje pol ducata zaposlenih, ki testirajo na stotine izdelkov, da bi zagotovili, da v njih ni kitajskih komponent, ki so prepovedane z zakonom NDAA (National Defense Authorization Act). Gre za kamere, krmilnike leta, radijske in zemeljske nadzorne sisteme – večinoma komponente, ki prenašajo signale in se je mogoče vpletati v njihovo delovanje.

Na modri seznam so bila uvrščena tako velika podjetja, kot je Anduril, kot majhna, med njimi Neros. Vendar nekateri proizvajalci dronov pravijo, da je to postalo še eno ozko grlo, ki zavira industrijo. Letos so od več kot 300 prijavljenih odobrili le 23 podjetij.

Darkhive iz San Antonia je bil med podjetji, ki so pričakovala, da bodo vključena na seznam. Ko je DIU februarja izdal sporočilo za javnost, v katerem je objavil seznam, je Darkhive po večmesečnem čakanju izvedel, da njegovi kvadrokopterji niso bili odobreni. “Ni bilo nobenih nadaljnjih pojasnil, razen: Poskusite spet prihodnje leto,“ je za Forbes povedal glavni direktor John Goodson. Darkhive ima sicer več pogodb s Pentagonom prek drugih mehanizmov.

Izdelovalca letalnikov, družbo BRINC, ki ima več kot 700 strank s področja kazenskega pregona in javne varnosti (ta mesec je napovedalo nov krog financiranja v vrednosti 75 milijonov dolarjev pod vodstvom podjetja Index Ventures), je Kitajska lani sankcionirala, ker so se njegovi predstavniki udeležili prodajne ekskurzije na Tajvan, ki jo je organizirala ameriška vlada. Tudi na modri seznam se ni uvrstilo. Zdaj se je preusmerilo od vojaških poslov in se osredotoča na naročila za javno varnost.

Stop za Hrvate

Decembra lani je Pentagon ustavil uporabo brezpilotnih letalnikov, ki jih je prodajalo podjetje Orqa s sedežem na Hrvaškem. To se je predstavljajo kot rešitev za pobudo Replicator in kot dobavitelj letalnikov v slogu “vse na enem mestu” in brez kitajskih sestavnih delov. Pozneje je po navedbah več virov DIU odkril radijske module, ki so bili izdelani na Kitajskem in naj bi bili v nasprotju z zahtevami NDAA. Poleg tega je bil DIU zaskrbljen zaradi kitajskega podjetja, ki je bilo z družbo Orqa povezano v okviru prevzema leta 2022.

Glavni direktor Orqe Kovačević je v odgovoru na naša vprašanja priznal, da so bili moduli sestavljeni na Kitajskem, vendar je trdil, da so bili čipi izdelani v Tajvanu in v Evropi, ter oporekal, da je šlo za ključne sestavne dele. Zatrdil je tudi, da podjetje zdaj samo izdeluje svoje module. Glede podjetja s sedežem na Kitajskem pravi, da ni bilo v lasti družbe Orqa, temveč je bilo v lasti enega od članov njenega vodstva. Njegove dejavnosti naj bi bile prenesene v Evropo – razen enega izdelka, ki ni povezan z droni in se še vedno proizvaja na Kitajskem.

Vse prijave Orqe za uvrstitev na modri seznam so bile zavrnjene. “Pravila, za katera smo prej mislili, da so pregledna, so očitno predmet zelo ustvarjalnih razlag,” pravi Kovačević. “Postopek je popolnoma nepregleden.”

Trent Emeneker iz DIU, ki nadzoruje modri seznam, se s tem ne strinja. “Podjetja ne morejo odločati o tem, kaj je in kaj ni v skladu z zakonodajo,” je opozoril. Dodal je, da je nedavna osvežitev seznama potekala v skladu z zakonom. “Vedno so mejni primeri in težke odločitve,” pravi. “Vendar je bil postopek standardiziran in zasnovan tako, da zagotavlja najboljše možnosti za vojaka v boju.”

Pravila, za katera smo prej mislili, da so pregledna, so očitno predmet zelo ustvarjalnih razlag.

Srdjan Kovačević, Orqa

Dobavne verige kot orožje

Prepovedi Pentagona, ko gre za kitajske komponente, ne veljajo za letalska ogrodja, motorje in baterije, a je zanašanje nanje še vedno lahko tvegano. Oktobra lani so ZDA videle, kako bi bil lahko videti najslabši možni scenarij, ko je Kitajska sankcionirala izdelovalca vojaške opreme Skydio in prekinila dobavo baterij za tega največjega ameriškega proizvajalca malih dronov, ki je zbral več kot 850 milijonov dolarjev od vlagateljev, kot sta Andreessen Horowitz in Accel. Podjetje je sporočilo, da do letošnje pomladi ne bo moglo zagotoviti novih dobav in bo prisiljeno v racionalizacijo na področju baterij.

“Če je obstajal še kakšen dvom, je ta ukrep jasno pokazal, da bo kitajska vlada dobavne verige uporabila kot orožje za uveljavljanje svojih interesov nad našimi,” je takrat v izjavi za javnost zapisal Skydio. Šest mesecev pozneje še ni objavil imena novega dobavitelja. Na prošnjo za komentar se ni odzval.

Kitajska je sankcionirala še več kot ducat drugih podjetij, ki se potegujejo za naročila Pentagona, med njimi Anduril, Shield AI, Firestorm, CyberLux in Neros. Nekatera izmed njih zagotavljajo, da to ni vplivalo na njihovo poslovanje. Lily Hinz, tiskovna predstavnica Shield AI, je dejala, da podjetje ne uporablja kitajskih delov in da ne čuti vpliva sankcij. Dan Magy, glavni direktor podjetja Firestorm, je dejal, da droni njegovega podjetja ne vsebujejo kitajskih delov, kitajske sankcije pa si jemljejo v čast. Tiskovna predstavnica podjetja Anduril Shannon Prior je dejala, da sankcije ne vplivajo na njihovo poslovanje in da je podjetje odpravilo vse neposredne nakupe na Kitajskem.

Drugi proizvajalci brezpilotnih letalnikov pa so morali uvesti spremembe. Glavni direktor podjetja CyberLux Mark Schmidt je za revijo Forbes povedal, da se njegovo podjetje aktivno odmika od kitajskih sestavnih delov in povečuje obseg proizvodnje kritičnih delov pri svojih severnoameriških dobaviteljih. Ni želel komentirati s tem povezanih stroškov in časovnega okvira.

Tudi družba Neros iz Kalifornije, ki večino ključnih delov za svoje brezpilotne letalnike, ti stanejo 2.000 dolarjev, načrtuje in izdeluje znotraj podjetja, je občutilo nekaj bolečine zaradi decembrskih sankcij. Podjetje, ki je v zadnjem krogu zbiranja sredstev ob podpori finančne skupine Sequoia zbralo 35 milijonov dolarjev, se sicer še vedno zanaša na nekatere kitajske dele. “Nabava teh sestavnih delov je bila večji izziv,” je dejal tehnični direktor Olaf Hichwa. “Vendar je to dobra spodbuda, da se popolnoma znebimo kitajskih komponent.”

Izgon DJI iz ZDA?

Vojaški vrh, strokovnjaki za nacionalno varnost in industrija brezpilotnih letalnikov se strinjajo v eni stvari – vzpostavitev oskrbe z droni brez navezanosti na Kitajsko je odvisna od izgona družbe DJI iz ZDA. Podjetje s sedežem v Šenženu je zaradi velikih subvencij kitajske vlade in financiranja ameriških podjetij tveganega kapitala Accel Partners, Kleiner Perkins in nekdanje kitajske podružnice družbe Sequoia postalo največji proizvajalec brezpilotnih letalnikov na svetu. Je tudi največji prodajalec dronov v Ameriki in eden največjih dobaviteljev dronov kmetovalcem in policiji.

“Dokler DJI ne bo popolnoma prepovedan, ne bo dovolj trga za vzpostavitev ameriške industrijske baze,” pravi Nathan Ecelbarger, predsednik ameriškega nacionalnega združenja za brezpilotne letalnike USNDA, ki si prizadeva za hitrejše uvajanje dronov v vojsko.

Vendar se je DJI doslej uspešno izogibal prizadevanjem za prepoved svojih letalnikov. Protestiral je proti predlaganemu predpisu ministrstva za trgovino o prepovedi uvoza kitajskih dronov in delov ter ga označil za potezo, ki bi “znatno škodovala številnim ameriškim deležnikom”. Oktobra lani je tožil ameriško obrambno ministrstvo in vztrajal, da ne pomeni grožnje ameriški nacionalni varnosti. Kot je razvidno iz razkritih podatkov, je tudi lobiral proti zakonodajnemu ukrepu, ki bi prepovedal uvoz njegovih izdelkov v ZDA. “DJI je zaradi svojega nacionalnega izvora neupravičeno postal tarča napadov,” je podjetje navedlo v izjavi za Forbes.

Decembra lani so zakonsko prepoved prodaje izdelkov podjetja DJI umaknili iz zakona o vojaški porabi. DJI je tako lahko še naprej pošiljal svoje izdelke v ZDA. V takratni izjavi se je podjetje zahvalilo vsem, ki so podprli njegova prizadevanja za odpravo prepovedi – med njimi predvsem svojim ameriškim strankam. “Vaša podpora je bila resnično pomembna,” jim je sporočil DJI.

Avtor članka je David Jeans.