Kaj vemo o 80-milijonskem projektu v Prekmurju, v katerem je eden najbogatejših Slovencev

Lani je podjetje Skrinja BB, ki je nastalo sredi leta 2021, v lasti četrtega najbogatejšega Slovenca Boštjana Bandlja za 2,2 milijona evrov kupilo 22 hektarjev veliko zemljišče v Žitkovcih v prekmurski občini Dobrovnik.

Bandljev Belektron, lastnik platforme za trgovanje z emisijskimi kuponi, je ob nastanku Skrinje BB v podjetje oddelil 19 milijonov evrov kapitala. V Dobrovniku načrtujejo steklenjake za gojenje zelenjave. Projekt razvijajo že štiri leta, zdaj je Matej Bandelj, ki projekt tudi vodi in za katerega se bodo potegovali tudi za evropska sredstva, predstavil več podrobnosti.

Naložba več deset milijonov

Po trenutni oceni bo razvoj celotne cone GreenGardens stal okoli 80 milijonov evrov. V znesek je zajeta ureditev približno 15 hektarjev neto proizvodnih površin v steklenjakih, tehnologija za ogrevanje in hlajenje, hladilnice in podobno. Prav tako številka zajema vrtine za izkoriščanje geotermalne energije, komunalno infrastrukturo, ki jo bo še treba zgraditi, od lokalne ceste, ki bo priključek na državno cesto, vodovod, večja investicija bo tudi elektro priključek. “Ocena lahko zaniha v plus ali v minus, saj je veliko odvisno od izbora rastlin, ki se bodo tam gojile, in s tem povezane tehnologije. Ene rastline zahtevajo večje naložbe, druge manjše. Višina investicije je odvisna tudi od tega, koliko rastlin se bo pridelovalo čez vse leto,” pojasnjuje Matej Bandelj.

Kdaj bi se obsežna naložba lahko povrnila, še ne more napovedati, pravi, da je to odvisno od veliko dejavnikov, ki ta hip še niso znani.

Sodelovanje z drugimi proizvajalci

Primerno zemljišče za razvoj cone za intenzivno vzgojo zelenjave v steklenjakih so iskali dolgo. Našli so ga v Dobrovniku, a je precej večje, kot so ga želeli, za pridelavo načrtovane ene vrste zelenjave. Odločili so se za ureditev cone z vso potrebno infrastrukturo za proizvodnjo v velikosti okoli 15 hektarjev, pri čemer bodo sami gojili na petih hektarjih, dve tretjini opremljenih zemljišč bodo ponudili drugim proizvajalcem, med njimi tudi znanemu proizvajalcu paradižnika Lušt.

Preostalih šest hektarjev bo namenjenih zalogovnikom za deževnico, asfaltiranim površinam za prevoz, hladilnicam, strojnicam ter drugim tehničnim prostorom in pripadajoči opremi.

Sami bodo na petih hektarjih pridelovali različne vrste solate in čez vse leto, “ki bo imela veliko krajšo pot do polic in bo zaradi tega veliko bolj sveža. Seveda po konkurenčni ceni”, pove Bandelj. V prvi fazi bo razvoj 1,2 hektarja, druga in tretja faza pa do skupaj pet hektarjev.

Projekt bodo financirali z lastnimi sredstvi solastnikov, zadolževanjem na finančnih trgih, računajo pa tudi na sredstva evropskih skladov.

Nizozemski svetovalci

Pri načrtovanju sodelujejo s tujimi strokovnjaki. “Znanost vsako leto več ve, kaj posamezna rastlina potrebuje. Z reguliranjem toplote, vlage, kroženja zraka, svetlobe, senčenja, vode je mogoče rastlini zagotoviti točno takšne pogoje, kot jih potrebuje, da se razvije do popolnosti. Želimo izkoristiti zadnja dognanja pri vzgoji zelenjave v steklenjakih,” pojasni Bandelj. Pri tem se posvetujejo s strokovnjaki iz Nizozemske, ki so specializirani za pridelavo solate v steklenjakih. Po njegovih besedah gre za podjetje Cultivators, ki svetuje po vsem svetu, od Kanade, ZDA do Japonske, Evrope in arabskega sveta.

Pesticidov ne bodo uporabljali. Ti v nadzorovanem okolju pridelave niso potrebni, razen v izjemnih dogodkih, pravi Bandelj.

Večja samooskrba

S projektom v Žitkovcih ciljajo tudi na dvig prehranske samooskrbe v Sloveniji. “Ko smo leta 2020 začeli iskati primerno zemljišče, je bila samooskrba z zelenjavo v Sloveniji 48-odstotna, danes je 33-odstotna. Po podatkih državnega statističnega urada je bila Slovenija v letu 2023 s solato samooskrbna 25-odstotno. Njena zasaditev na petih hektarjih, kot načrtujemo, bi samooskrbo po srednjih ocenah proizvodnih količin dvignila na 53 odstotkov,” pravi vodja projekta.

Kaj bodo pridelovali na preostalih desetih hektarjih, še ni znano. Vendar Bandelj da hipotetični primer – če bi gojili kumare na treh hektarjih, bi samooskrbo s to zelenjavo s 25 odstotkov dvignili na 74 odstotkov.

“Lani je bila Slovenija s solato samooskrbna 25-odstotno. Njena zasaditev na petih hektarjih, kot načrtujemo, bi samooskrbo po srednjih ocenah proizvodnih količin dvignila na 53 odstotkov.”

Slovenske zadruge, ki združujejo ponudbo zelenjave družinskih kmetij, so prav te dni opozorile, da je na slovenskih njivah, v rastlinjakih in hladilnicah za zdaj dovolj sezonske zelenjave in mladega krompirja, a proizvajalci ne najdejo poti do trgovskih polic. Stanje je po njihovih besedah alarmantno, saj trgovci izdelkov ne odkupujejo niti po ceni, ki bi pokrila stroške pridelave.

Bandelj je prepričan, da Slovenci želimo domač izdelek in da ga trgovske verige tudi želijo ponuditi. “Težava je v tem, ker proizvedeni produkti pridejo na trg v času sezone, zunaj sezone pa ga v Sloveniji ne proizvajamo. Prek večanja proizvodnje v steklenjakih se lahko ta težava reši,” pravi. Prodajati nameravajo izključno na slovenski trg.

Poudarek na uporabo obnovljivih virov energije

Projekt nameravajo napajati s čim več energije iz obnovljivih virov. Načrtujejo racionalno porabo vode in uporabo deževnice. Za ogrevanje bodo večinoma uporabljali geotermalno vodo v kombinaciji s toplotnimi črpalkami. Del elektrike za proizvodnjo bodo pridobivali iz sončne energije.

“Želimo, da bi bila cona vzorčni primer, kako lahko uporabljamo obnovljive vire energije za proizvodnjo zelenjave.” Za izkoriščanje geotermalne energije predvidevajo pet vrtin, od tega dve črpalni in tri reinjekcijske. Prek prvih dve bodo vodo črpali, ko bodo izkoristili njeno toploto, pa jo bodo ohlajeno vtisnili nazaj v zemljo prek treh reinjekcijskih vrtin.

Kolikšne površine bodo pokrite s sončnimi paneli, še ne vedo. Cilje je, da ogrevanje in hlajenje v celoti poteka prek obnovljivih virov, pri elektriki to ne bo mogoče. Koliko se bodo morali nasloniti na javno energetsko omrežje, bo odvisno od tega, kolikšne bodo potrebe v steklenjakih. Za dve tretjini, kot že omenjeno, še ni jasno, kaj bodo drugi pridelovalci tam gojili in kaj od tega skozi vse leto, od česar bo odvisna poraba.

Pridelava leta 2026

Občina Dobrovnik je maja objavila za območje Žitkovci osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). “Glede na to, da so bili naši projektanti v stiku z večino soglasodajalci, ne pričakujemo večjih težav. Na občinskem svetu sta potrebni dve obravnavi, ena je že bila opravljena. Računamo, da bodo prihodnje leto ob tem času papirji urejeni,” ocenjuje Bandelj. Dovoljenja za vrtine za geotermalno energijo že imajo. Prvo zelenjavo bi lahko začeli pridelovati konec leta 2025 ali leta 2026.

Trije partnerji

Za projekt v Dobrovniku bo Skrinja BB ustanovila projektno podjetje. Solastniki bodo Skrinja BB Boštjana Bandlja, podjetje Binep Mateja Bandlja, tretji partner pa je Gregor Počivavšek, ki je zraven od začetka projekta in bo skrbel za proizvodnjo solate.