Kaj Trumpove carine pomenijo za slovensko gospodarstvo
Neposreden izvoz Slovenije v ZDA je majhen, a posredni učinki so lahko močni tudi za naša podjetja.
Ameriški predsednik Donald Trump je ponoči napovedal obsežen carinski paket. Danes so že začele veljati 25-odstotne carine na uvoz vozil v ZDA, sledijo 20-odstotne recipročne carine na vse blago, uvoženo iz Evropske unije (EU).
Že od prve polovice marca veljajo 25-odstotne dodatne carine za uvoz jekla in aluminija, ki jih ZDA še ‘pilijo’. Včeraj je tako Trumpova administracija na seznam dodala aluminijaste pločevinke piva.
Kakšen bo učinek teh carin na slovensko gospodarstvo?
Kot je v intervjuju za Forbes Slovenija dejala Katja Zajc Kejžar, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, neposredni izvoz Slovenije v ZDA ni velik. Šlo naj bi za manj kot 1,5 odstotka deleža v celotnem izvozu, kar je med najmanjšimi deleži med državami članicami EU.
Verjetno je edino veliko podjetje z znatno izpostavljenostjo do ZDA Slovenska industrija jekla (Sij), ki tam ustvari desetino prodaje. Višje dajatve bodo zavrle rast prodaje na tem trgu, so nam dejali v podjetju, ki ima sicer v ZDA tudi lastno skladišče.
Analitska hiša S&P je nedavno v poročilu navedla, da bi ameriške carine upočasnile gospodarsko rast v srednji Evropi, med bolj izpostavljenimi državami pa navedla tudi Slovenijo.
Posredno izpostavljeni
Bi pa naša podjetja posredno lahko močno občutila carine. ZDA so bile lani vodilna trgovinska partnerica Nemčije, ta pa je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije.
“Predvsem bi bili prizadeti posredno prek evropskih verig vrednosti, zlasti v avtomobilski industriji,” je dejala Zajc Kejžar in dodala, da so poleg avtomobilske med “bolj občutljivimi” še farmacevtska panoga in osnovne kovine.
Udarec za nemške avtomobiliste – in naše dobavitelje?
Carine za avtomobile z današnjim dnem že začenjajo veljati. Ob polnoči po ameriškem času bo v veljavo stopil izvršni odlok o 25-odstotnih carinah na uvoz avtomobilov, lahkih tovornih vozil, ki so izdelani zunaj ZDA. Za avtomobile iz EU bi to pomenilo dvig carin na 27,5 odstotka. Carine na avtomobilske dele pa bodo začele veljati 3. maja.
Podjetja, ki izvažajo v ZDA, lahko proizvodnjo selijo v ZDA, sicer pa bodo plačevala carine. Te lahko plačajo sama ali jih (delno) prenesejo na kupce. Nekatera avtomobilska podjetja, med njimi Volvo, Audi, Mercedes-Benz in Hyundai, so že napovedala, da bodo širila proizvodnjo v ZDA. Druga, denimo Ferrari, so napovedala dvig cen.
ZDA so lani uvozile polovico svojih avtomobilov, po podatkih S&P Global Mobility največ iz Mehike (2,5 milijona), Južne Koreje (1,4 milijona), Japonske z 1,3 milijona in Kanade z 1,1 milijona. Največja izvoznica iz EU je Nemčija s 430.000 vozili. Po poročanju tujih medijev bi bili nemški avtomobilski proizvajalci tako med tistimi, ki bodo najbolj na udaru. Njihova vozila bodo zaradi carin dražja in manj konkurenčna, kar bo verjetno pomenilo manjšo prodajo in s tem manj naročil dobaviteljski verigi, ki pa je močna tudi pri nas.
Je pa Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, na vprašanje, ali je pričakovati cenovne pritiske na slovenske dobavitelje avtodelov, dejal, da nemški proizvajalci “vseeno večino prodaje na trgu v ZDA ustvarijo s proizvodnjo v ZDA in Mehiki. Zato bo vpliv carin manj negativen za nemški ali evropski trg dela. Mehika in Kanada bosta v tem primeru precej bolj prizadeti.”
Na vprašanje, kako se lahko slovenski avtodobavitelji odzovejo, kako lahko ukrepajo, je Ivanc dejal, naj nadaljujejo diverzifikacijo portfelja na druge dejavnosti, kot so farmacija, energetika, vojaška vozila, prehrambna in pijačarska industrija. “Carine naj plačajo kupci na koncu verige: ameriški kupci in distributerji, ne podjetja v začetku ali sredini verige vrednosti,” je še poudaril glavni ekonomist GZS.
Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela iz Železnikov, ki med drugim izdeluje elektromotorje za avtomobile za Daimler, Stellantis, Audi in druge avtomobilske proizvajalce, je dejal, da bo z uvedbo carin še težje prodajati, glede pritiskov na cene pa, da za nižanje ni več prostora, “je lahko samo strategija umika”.
Zdravila izvzeta
Po mnenju ekonomistov bi v Sloveniji poleg dobaviteljev avtomobilski industriji splošne Trumpove carine lahko najbolj občutila farmacevtska industrija. Farmacevtski izdelki so za zdaj sicer med tistimi, ki so izvzeti iz carin.
Ljubljanski farmacevt je v letu 2023 (zadnji javno dostopni podatki) izdelkov, ki so bili proizvedeni v Leku, v Severno Ameriko prodal osem odstotkov. Krka pa svojih izdelkov ne trži na ameriškem trgu.
Negotovost vpliva že zdaj
Za konec dodajmo, da za vsa podjetja verjetno trenutno največji minus pomeni negotovost.
Kot je dejala Zajc Kejžar, je ta največja po drugi svetovni vojni po vseh kazalnikih. “To je zelo slabo za podjetja, saj so poslovne odločitve, predvsem investicijske, zelo občutljive na tveganja. To utegne imeti dolgoročno negativne posledice,” je dejala ekonomistka.
BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos
