Kaj podžiga cene zlata in kako visoko lahko sežejo

Po približno 40-odstotni rasti cene zlata v zadnjem letu, ki jo ženejo predvsem veliki nakupi centralnih bank in gospodarska negotovost zaradi ameriške protekcionistične trgovinske politike, se poraja vprašanje, kdaj se bo niz rasti izpel. Letos še ne, menijo analitiki.

Zlato je konec prejšnjega tedna prvič doslej preseglo ceno 3.000 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), trenutno je zanj treba odšteti 3.022 dolarjev. Od začetka leta se je cena zvišala za okrog 15 odstotkov.

“Zlato še vedno velja za enega varnejših naložbenih razredov. In povišane negotovosti njegovi vrednosti običajno koristijo. Trenutno je negotovosti v izobilju. Rast cene spodbujajo nakupi fizičnih oseb (predvsem iz azijske regije) in nakupi nekaterih pomembnih centralnih bank. Še posebej tistih, ki si želijo zmanjšati odvisnost od valutne izpostavljenosti do ameriškega dolarja. Številne države dojemajo zelo resno izkušnje Rusije, ki je skoraj čez noč izgubila dostop do valutnih rezerv,” za Forbes Slovenija pojasnjuje analitik pri Triglav Skladih Roman Zidarn.

Napovedi rasti

Analitičarka Lina Thomas iz investicijske banke Goldman Sachs je konec februarja napovedala, da bo zlato po lanski rasti do konca letošnjega leta pridobilo še osem odstotkov in doseglo 3.100 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo) zlata. Pri tem dodaja, da bi v primeru dlje časa trajajočih negotovosti zaradi geopolitičnih tveganj in ameriških carin, ki jih uvaja predsednik Donald Trump, lahko cena dosegla tudi 3.300 dolarjev. Če centralne banke nakupijo v povprečju več kot 70 ton zlata na mesec, bi ob koncu leta 31,1 grama zlata lahko stalo 3.200 dolarjev.

Švicarska banka UBS je pred dnevi zvišala svojo napoved cene zlata. Zdaj pri UBS pričakujejo, da bo do junija cena za trojsko unčo znašala 3.200 dolarjev. Če bi Trump odstopil od svoje trgovinske politike, ki vključuje uvozne carine, bi to upočasnilo tako imenovane defenzivne nakupe zlata, s katerimi se vlagatelji skušajo obvarovati pred nihajnimi trgi. V tem primeru bi zlato tehnično podporo našlo pri ceni 2.850 dolarjev za 31,1grama, še menijo analitiki banke.

Avstralsko-novozelandska bančna skupina ANZ prav tako pričakuje nadaljnjo rast. V roku treh mesecev pričakujejo ceno pri 3.100 dolarjih, v šestih mesecih pa pri 3.200 dolarjih.

Trend vodijo centralne banke

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) so centralne banke lani kupile več kot tisoč ton zlata, kar je tretje zaporedno leto velikih nakupov – gre za dvakratnik povprečnih letnih nakupov v preteklem desetletju. Kupovanje centralnih bank se je nadaljevalo letos, predvsem kupujejo centralne banke iz Uzbekistana, Kitajske, Kazahstana, Poljske in Indije. Lani je največ kupovala poljska centralna banka, z 90 tonami so svoje zaloge povečali na 450 ton.

Okrepljeni nakupi centralnih bank so se začeli leta 2022, ko so zahodne države po ruski invaziji na Ukrajino zamrznile okrog 300 milijard dolarjev rezerv ruske centralne banke. To je pokazalo na varnostno tveganje držanja rezerv v tujih valutah in pri bankah v tujini. Ruske zaloge zlata niso bile deležne sankcij, saj so znotraj Rusije.

V Londonu, ki velja za svetovno središče trgovine z zlatom, so se po zamrznitvi sredstev nakupi centralnih bank na promptnih trgih povečali za približno šestkrat. Če je bilo mesečno povprečje nakupov pred ukrepom okrog 17 ton, so decembra lani centralne banke nakupile 108 ton zlata.

“Trend večje multipolarnosti sveta se bo verjetno nadaljeval, kar pomeni, da bodo države s trgovinskimi presežki iskale alternative ameriškim državnim obveznicam. Ena od možnosti, ki jo nekatere centralne banke že aktivno uporabljajo in jo bodo verjetno tudi v prihodnje, je plasiranje presežnih sredstev v zlato, kar bi lahko še naprej imelo pozitiven vpliv na ceno zlata,” je dejal namestnik direktorja investicijskih skladov pri NLB Skladih Matej Mazi.

Banka Slovenije je imela ob koncu lanskega leta v lasti 3,2 tone zlata, kar bi pri trenutni ceni pomenilo dobrih 300 milijonov evrov.

Več naložb v “zlate” sklade

Poleg močnejšega povpraševanja centralnih bank Goldman Sachs Research pričakuje dvig cene zlata tudi zaradi povečanih nakupov indeksnih skladov (ETF), vezanih na ceno zlata, saj zaradi nižanja obrestnih mer zlato, ki sicer ne prinaša obresti, postaja bolj privlačna naložba kot ameriške državne obveznice.

Februarja letos se je po podatkih Svetovnega sveta za zlato v takšne sklade zlilo 9,4 milijarde dolarjev, kar je največ v zadnjih dveh letih. Daleč največ prilivov je bilo v ZDA, in sicer za 6,8 milijarde dolarjev. BlackRockov ETF iShares GLD je svoja sredstva v upravljanju samo letos povečal s 73 milijard dolarjev na 86,6 milijarde dolarjev, kar je indeks dvignilo za dobrih 13 odstotkov, po lanski 38-odstotni rasti.

Ameriška centralna banka Federal Reserve je sicer ta teden na monetarnem zasedanju pustila obrestne mere nespremenjene še drugič zapored, po treh nižanjih ob koncu lanskega leta. Dlje časa višje obrestne mere povečujejo oportunitetne stroške posedovanja zlata, saj bi lahko vlagatelji večje donose dosegli z obveznicami, ki izplačujejo obresti.

Ob odločitvi so bančniki zaradi trgovinskih in geopolitičnih negotovosti navzdol popravili svojo napoved letošnje gospodarske rasti (z decembrskih 2,1 na 1,7 odstotka) in zvišali pričakovanja inflacije. Letos pričakujejo za pol odstotne točke nižje obrestne mere, kar verjetno pomeni dve nižanji za 25 bazičnih točk, a še ni znano, ali bo prvo nižanje prišlo že na naslednjem zasedanju v maju. Če se trgovinske napetosti zmanjšajo in se gospodarska rast okrepi, pa se lahko zgodi obrat, ko se vlagatelji preusmerijo nazaj v delnice, še menijo pri Goldman Sachsu.