Kaj dela društvo, ki mu 85 tisoč Slovencev nameni del dohodnine

Vsak slovenski davčni rezident lahko do največ odstotek odmerjene dohodnine nameni dobrodelnim in drugim organizacijam, kot so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati in registrirane verske skupnosti.

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je po preliminarnih podatkih, ki se nanašajo na informativne izračune, pobrala 2,7 milijarde evrov dohodnine za lani. Če bi vsi zavezanci odstotek namenili kateri od organizacij, bi to torej naneslo 27 milijonov evrov.

A za donacijo se je odločilo 641 tisoč zavezancev – na Fursu pravijo, da je to dobra polovica vseh –, ki so organizacijam namenili skupno 15,2 milijona evrov. Preostalih 11,8 milijona evrov pa je ostalo nedodeljenih.

Furs bo denar organizacijam nakazal v prihodnjih tednih.

Stoterica promotorjev, milijonske donacije

Največji del pogače lanske dohodnine bo pripadel Društvu za srčno-žilne bolezni AED, ki po Sloveniji postavlja mrežo defibrilatorjev (ali naprav AED). Društvu je letos že 85 tisoč Slovencev doniralo delček svoje dohodnine. Prihodnji na mesec bo na račun predvidoma prejelo 1,75 milijona evrov.

“Nedolgo nazaj smo izvedeli za preliminarne podatke in se rezultatov iskreno razveselili, saj pomenijo, da sta trdo delo in trud preteklih let prepoznana in bomo lahko, skladno s poslanstvom, izdatno pomagali ustvarjati bolj varno okolje za vse,” nam je dejal Samo Oblak, eden od dveh zaposlenih v društvu s sedežem v Kranju.

Zastopnik društva je Črt Gorjanc, člani posvetovalnega organa pa so specialist interne medicine in pnevmologije Robert Marčun, specialistka interne medicine Darja Polak Jenko ter Mojca Dolhar, Matic Novak in Mitja Tonejc, ki imajo prav tako zdravstveno izobrazbo.

Za Društvo AED je marsikdo prvič slišal, ko so ga ustavili na kakšni izletniški točki, v trgovskem centru ali na dogodku. So namreč zelo aktivni pri privabljanju donatorjev. Številka niha, a trenutno imajo po besedah Oblaka nekaj več kot sto predstavnikov oziroma promotorjev. Praviloma gre za študente in prostovoljce, ki jih je do društva pripeljala izkušnja s srčnim zastojem ali uporabo defibrilatorja.

Proaktivnost se jim očitno obrestuje. Število donatorjev namreč zelo hitro raste: društvo je leta 2021 of Fursa prejelo okoli 49 tisoč evrov. V 2022 je znesek narasel na 155 tisoč evrov, lani pa že na 870 tisoč evrov, kaže aplikacija Erar.

“Če bodo prejemki od donacij dela dohodnine enaki preliminarni objavi, bo naša naslednja večja akcija financiranje defibrilatorja vsaki od slovenskih občin.”

Samo Oblak, Društvo AED

Za kaj grejo milijoni

Do zdaj so torej skupaj prejeli dober milijon evrov, kot napisano, bodo letos temu dodali še poldrugi milijon. Po besedah Oblaka so donacije tudi edini vir financiranja društva.

Zbrani denar pa porabijo za tri namene:

• nakup novih defibrilatorjev,
• financiranje stroškov servisiranja obstoječe mreže defibrilatorjev ter
• izvajanje delavnic temeljnih postopkov oživljanja in pravilne uporabe defibrilatorjev.

Prve defibrilatorje so postavili na lokacijah, kjer te naprave še ni bilo, oni pa so menili, da bi morala biti, pravi Oblak. Danes jih tako najdemo na lokacijah viških vrtcev v Ljubljani, osnovnih šol v Luciji, Kranjski Gori, Sladkem vrhu, Dolu pri Ljubljani, dijaškega doma Drava Maribor, lutkovnega gledališča v Mariboru, na objektih javnega zavoda Šport Ljubljana, Celjskega sejma, Gospodarskega razstavišča, sejmišča v Gornji Radgoni in drugje.

Letos sodelujejo v akciji Gremo v hribe, v okviru katere si prizadevajo z defibrilatorji oskrbeti planinske domove. “Po svojih močeh pa smo se odzvali tudi na pomoč pri lanskih poplavah in financirali nakup petih naprav v krajih, ki so jih prizadele poplave,” pravi Oblak. Kot pojasni, na nekaterih lokacijah naprave prej ni bilo, nekje pa jih je deroča voda nepopravljivo poškodovala.

Skrbijo tudi za vzdrževanje obstoječih. Čeprav je po državi kar nekaj defibrilatorjev, je po navedbah dispečerske službe zdravstva namreč skoraj tretjina že postavljenih naprav AED neustrezno servisiranih in s tem tudi neuporabnih. Oblak kot primer navede servis 16 naprav AED za javni zavod Šport Ljubljana.

Za eno napravo do 3.500 evrov

Društvo je do zdaj po navedbah na spletni strani kupilo 132 defibrilatorjev. “Je pa ta številka vsak mesec višja, na spletni strani objavimo zgolj v celoti zaključene projekte, torej ko sredstva že nakažemo,” pojasni Oblak. O vsaki novi napravi obvestijo dispečersko službo zdravstva.

Cene naprav skupaj z omarico (notranjo ali zunanjo) se gibljejo med dva tisoč in 3.500 evrov. Kot pravi, društvo ne vpliva na izbiro ponudnika defibrilatorja.

“Če je prejemnik sredstev zavezanec za DDV, tega ne plačamo, saj si ga prejemnik lahko poračuna in je strošek torej ničen. V primeru donacij krajevnim skupnostim ali gasilskim društvom pa plačamo celotni znesek na računu,” še pove sogovornik.

V šestih primerih so denar nakazali v obliki neposredne finančne donacije občini, denimo 12 tisoč kranjski, po 10 tisoč pa novomeški in murskosoboški občini.

V Sloveniji srčni zastoj doživi od 1.400 do 1.700 oseb na leto. S hitrim in pravilnim ukrepanjem ter uporabo defibrilatorja se verjetnost preživetja zviša na 40 odstotkov. 

Brezplačne delavnice oživljanja

Lani je društvo izvedlo tudi okoli tisoč ur delavnic temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in pravilne uporabe defibrilatorjev, ki so bile po navedbah v letnem poročilu za udeležence brezplačne.

Delavnice financira društvo AED. “Ozaveščanje o problematiki srčnih zastojev je del poslanstva, ki je določeno v sklepu dodelitve statusa organizacije v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, ki nam je zaupan s strani ministrstva za zdravje,” pravi Oblak. “Delavnice TPO izvajamo čez celo leto. V mesecu prve pomoči, ki enega od vrhuncev doseže na svetovni dan oživljanja 16. oktobra, pa moči združimo tudi z Društvom študentov medicine in se pridružimo akciji Slovenija oživlja.”

Defibrilator v vsako občino

Društvo bo letos, kot že omenjeno, od ministrstva za finance prejelo še poldrugi milijon. Kot pravi Oblak, je njihova želja obdržati in povečati število podpornikov, število naprav pa bi radi povečali predvsem po spalnih naseljih in oddaljenih zaselkih, do kamor ekipe nujne medicinske pomoči praviloma potrebujejo več časa.

Naslednja večja akcija društva bo kupiti po en defibrilator vsaki občini, poleg zaključkov dogovorjenih projektov. “Že samo s to akcijo bomo financirali 212 novih naprav,” napoveduje Oblak.

V Sloveniji po njegovih besedah srčni zastoj doživi od 1.400 do 1.700 oseb na leto, hitro in pravilno ukrepanje in zgodnja uporaba defibrilatorja pa možnosti preživetja povečata na 40 odstotkov. “Ravno zato si prizadevamo, da bi bila javno dostopna mreža naprav AED zgoščena in da defibrilator ne bi bil nikoli dlje kot tri minute stran, torej je pred nami še veliko dela,” sklene sogovornik.