Je za GZS problem reforma omrežnine ali ukinitev bonitet za peščico podjetij?

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v katerem sedijo vodje panožnih in regijskih predstavništev zbornice, je na zadnji seji vodstvo zbornice z Vesno Nahtigal na čelu pooblastil, da “v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin”.

Odločitev, da posežejo po pravnih orodjih, je padla po tem, ko si je GZS več mesecev neuspešno prizadevala za dvoletni zamik uvedbe novega sistema. GZS je pri kritikah sistema, ki je nato včeraj vseeno začel veljati tudi za gospodarstvo, izpostavljala občuten dvig stroška za industrijske odjemalce z največjo porabo.

Industrija bo plačevala več

V novem sistemu bo omrežnina za industrijske odjemalce na visoki napetosti res močno višja, tudi za 100 odstotkov ali več. A na agenciji za energijo se ves čas ‘branijo’, da je strošek omrežnine pri teh odjemalcih med tremi in štirimi odstotki skupnega stroška, tudi po novem sistemu pa naj ne bi presegel petih odstotkov celotnega stroška energentov.

Pri odjemalcih na nizki in srednji napetosti bo medtem vpliv različen; nekateri bodo plačevali več, drugi manj. Pri teh odjemalcih je delež stroška omrežnine v končnem strošku med sedem in 14 odstotkov, kažejo podatki Agencije RS za energijo, ki nakazujejo, da dvig te postavke ne bo občutno vplival na dvig stroška za energente v teh podjetjih. Največji vpliv na ta strošek ima še vedno sama cena elektrike, ki je zadnja tri leta močno odvisna od dinamike zakupov tega energenta, je včeraj dejala direktorica agencije Duška Godina.

Ukinitev koristi peščici podjetij?

Je pa Godina včeraj kritizirala navedbe GZS o nesorazmernem dvigu stroška omrežnine. Kot je dejala, so na zbornici v javnih nastopih navajali predvsem primer livarne, ki naj bi se ji strošek omrežnine povečal za 4- ali celo 6-krat, pri tem pa po njenih navedbah omenjali samo zvišanje omrežnine za energijo, niso pa povedali, da se bo podjetju omrežnina za moč znižala.

Primera sicer na agenciji niso mogli sami preveriti, ker jim GZS podatkov o konkretni livarni ni želela posredovati. So pa na primeru dostopnih podatkov za drugo livarno ugotovili, da se bo tej omrežnina celo znižala. Zato na agenciji sklepajo, da je razlog za višji strošek livarne, ki jo omenja GZS, v tem, da je koristila zdaj ukinjeno boniteto za obdobje kritične obremenitve. In da je ukinitev te bonitete pravi razlog za upor GZS.

Boniteto naj bi koristile železarne, predelovalec aluminija Talum, livarne. Če so ta velika industrijska podjetja v določenem delu dneva ugasnila velike porabnike (denimo elektrolizo v Talumu, dokler so jo še imeli, ali obločne peči v železarnah), so lahko močno znižala strošek energentov.

Podjetja so plačevala manj kot bi morala, je dejala Godina, druga podjetja pa za to boniteto niti niso vedela. Zdaj pa bo zanje dvig stroška omrežnine torej večji. “Dobro je, da ne strašimo vseh zaradi peščice podjetij,” je sklenila.

Na vprašanje, ali jih novi sistem res moti, ker odpravlja boniteto za peščico podjetij, so nam z GZS odgovorili, da te očitke “ostro” zavračajo. “Ukinitev navedene bonitete ni povezana s povišanjem tarifnih postavk za energijo na napetostnih nivojih srednje in visoke napetosti, ki se skokovito poveča in je glavni ter zelo preprost razlog za visoke stroške na postavki omrežnine za energijo. Boniteta za kritično obremenitev je vezana na obračunsko moč. Ker povprečna javnost ne razlikuje med navedenimi pojmi, je lahka tarča manipulacij in potvarjanja dejstev,” so za Forbes Slovenija povedali na zbornici.

Želeli reformo po meri podjetij

Zanimalo pa nas je, zakaj je pobudi GZS – če je šlo res za poskus manipulacije – pred časom prisluhnilo tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. Spomnimo, da je ministrstvo aprila agenciji predlagalo dvoletni zamik prenove sistema omrežnin, v dopisu pa navedlo, da iz odziva zbornic in združenj, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike, izhaja, da razmere še ne dopuščajo uvedbe novega modela obračunavanja omrežnine.

Godina je dejala, da stališč ministrstva ne more komentirati. V nadaljevanju je pojasnila, da je predlog GZS o zamiku vključeval tudi pobudo, da bi se časovni bloki določili drugače. Pri tem pa je šlo po njeni oceni za poskus, da bi bloke prilagajali posameznim podjetjem, ne pa jih določili glede na obremenitev omrežja.

“Bile so zahteve za prilagajanje obračuna omrežnine točno določenemu podjetju, kar pa je nevzdržno. Mi moramo regulirati omrežje kot celoto,” je poudarila Godina. Kateremu podjetju, ni povedala.

GZS: Reforma ne omogoča prilagajanja

Na GZS so tudi to zanikali in dejali, da so reformo ves čas naslavljali celostno. “Nikakor ne gre za prizadevanja za točno določeno panogo, ampak za ugotovitev, da omrežninska reforma za podjetja, ki poslujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, glede na razporeditev in trajanje časovnih blokov, prilagoditve ne omogoča, kar bi naj bil glavni cilj te reforme,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija.

“Te odjemalce, ki za svoje obratovanje porabijo velike količine električne energije, prav na tej postavki nesorazmerno obremeni za 4- do 6-krat bolj kot do zdaj, čeprav se pri njihovem odjemu ni prav nič spremenilo in omrežje obremenjujejo povsem enako kot do sedaj. Omrežninska reforma ne bi smela biti sredstvo za omilitev ali odpravo slabih odločitev regulatorja v prejšnjih letih.”