Je carinski dogovor zmaga ali poraz za EU?

“Kako je EU padla pod Trumpov carinski valjar,” se glasi naslov današnjega članka v britanskem Financial Times po včerajšnjem sklenjenem dogovoru med ZDA in Evropsko unijo (EU), ki je prinesel 15-odstotne carine za večino izvoza iz EU v ZDA. Dogovor je bil sklenjen po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na Trumpovem igrišču za golf na Škotskem.

Britanski finančni časopis piše, da je EU po eni strani lahko odleglo, saj se je zahodni svet izognil trgovinski vojni, poleg tega ji je še pred dnevi Trump grozil s 30-odstotnimi carinami, ki bi jih uvedel s 1. avgustom. To se zdaj očitno ne bo zgodilo.

Pa vendar so 15-odstotne carine, tudi za avtomobile in farmacevtske izdelke kot najpomembnejši kategoriji izdelkov, ki jih evropska podjetja izvažajo na drugo stran Atlantika, precej višje od dosedanjih. Kot smo pisali, je bila ob začetku tega leta povprečna carinska stopnja ZDA na uvoz iz EU 3,5 odstotka.

Dodajmo, da dogovor ne vključuje carin na jeklo in aluminij, ki ostajajo pri 50 odstotkih. Po poročanju Reutersa se pogovori nadaljujejo in bi se lahko v bodoče znižale. Poleg tega ostaja odprto vprašanje carinske stopnje za alkoholne pijače.

ZDA in EU pa so se dogovorile tudi za nekaj izjem, ki ne bodo ocarinjene; med temi so po navedbah von der Leyen letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila ter določeni kmetijski proizvodi.

Na drugi strani naj bi carinske stopnje EU na uvoz iz ZDA, ki zdaj v povprečju znašajo 5,2 odstotka, znižale na nič.

Dodatne zaveze

EU se je po besedah Trumpa v okviru dogovora zavezala tudi, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev (poleg do zdaj dogovorjenih naložb) ter v treh letih od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov, kar pomeni po 250 milijard letno.

Dogovor naj bi vključeval tudi nakupe vojaške opreme od ZDA, a podrobnosti za zdaj niso znane. Trump je dejal, da naj bi Evropejci kupili “na stotine milijard dolarjev” orožja.

Zaveza glede energentov se zdi zelo obremenjujoča za Unijo. Po poročanju Euronews, ki se sklicuje na Eurostat, je lani skupna vrednost celotnega uvoza energentov v Evropo (vključeni so plin, nafta, premog ter utekočinjeni zemeljski plin, krajše LNG) znašala 375,9 milijarde evrov. ZDA so nam jih dobavile za okoli 64 milijard evrov.

Po tem, ko je leta 2021 to sprožilo energetsko krizo, se je EU zavezala močno zmanjšati odvisnost od ruskih energentov. Zdaj se zdi, da trgovinski sporazum Unijo vodi v novo odvisnost, saj bi ciljna vrednost uvoza energentov v ZDA pomenila močno povečanje deleža te države v energetski oskrbi EU.

Premil odziv?

Po pisanju FT je bila “pot do kapitulacije EU”, kot jo imenujejo, začrtana 10. aprila. Na tisti dan je Trump napovedal tako imenovane recipročne carine.

“Namesto da bi se pridružila Kanadi in Kitajski s takojšnjimi povračilnimi ukrepi in povzročila škodo ameriškim potrošnikom in podjetjem, se je EU – ki jo ovirajo različna stališča med državami članicami – odločila, da bo prevzela bolečino v upanju, da si bo skozi pogajanja zagotovila boljši dogovor,” menijo uredniki finančnega časopisa.

Tudi mednarodna tiskovna agencija Reuters piše, da bodo mnogi izplen za EU verjetno označili kot slab. Von der Leyen je dejala, da je to “največ, kar smo lahko dosegli”, in da bo podjetjem prinesel predvidljivost.

“Imamo trgovinski sporazum med dvema največjima gospodarstvoma na svetu, in to je velik dogovor. To je ogromen dogovor. Prinesel bo stabilnost. Prinesel bo predvidljivost,” je po včerajšnjem sestanku povedala novinarjem na Škotskem.

Pisne različice še ni

Bruseljski Politico medtem piše, da je dogovor dober za EU in da bo verjetno spodbudil zaspano evrsko gospodarstvo, pri čemer ocene podrobneje ne pojasni.

Navaja še, da besedilo sporazuma do zdaj ni bilo objavljeno, naj bi pa oseba blizu evropske pogajalske ekipe dejala, da je potrebno čim prej oblikovati tudi pisni sporazum med ZDA in Unijo. Tu omenimo, da je po nedavnem dogovoru med Japonsko in ZDA prišlo do različnih interpretacij dogovora z obeh strani, japonski uradniki pa so zatrdili, da pisne različice za zdaj nimajo.

Nekateri pravniki opozarjajo, da trgovinski sporazumi, čeprav sprejeti na najvišji politični ravni, ne morejo nadomestiti prostotrgovinskih sporazumov med državami.

Komisija naj bi veleposlanike EU o trgovinskem sporazumu v Bruslju seznanila danes zjutraj.

Olajšanje v nemški politiki

Reuters ocenjuje, da je sporazum – vsaj glede na to, kar je do zdaj znano – dobra novica za nekatera evropska podjetja, denimo Airbus ali Mercedes Benz.

Na to kaže tudi dejstvo, da ga je nemški kancler Friedrich Merz že pozdravil. Dejal je, da je dogovor preprečil trgovinski konflikt, ki bi močno prizadel nemško izvozno usmerjeno gospodarstvo in njihov avtomobilski sektor. Ta trenutno plačuje 27,5-odstotne carine, kar močno vpliva na prodajo v ZDA in poslovni izid podjetij.

Bernd Lange, nemški socialni demokrat, ki vodi trgovinski odbor Evropskega parlamenta, je medtem po poročanju Reutersa dejal, da so tarife neuravnotežene in da bodo obsežne naložbe EU, namenjene ZDA, strošek Unije.

Nemška industrija zaskrbljena

Nemški Handelsblatt je medtem danes objavil izračun, da bo dogovor povzročil več milijard škode nemškemu gospodarstvu in upočasnil rast v Evropi, sporazum je po poročanju tujih medijev kritiziralo tudi nemško industrijsko združenje BDI.

Kritični so bili tudi predstavniki nemške avtomobilske industrije. “Ameriška carinska stopnja v višini 15 odstotkov, ki se nanaša tudi na avtomobilske dele, bo nemške avtomobilske proizvajalce stala milijarde vsako leto in jih bremenila,” je po poročanju STA dejala predsednica združenja avtomobilske industrije VDA Hildegard Müller.

Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je po drugi strani danes pozdravilo trgovinski dogovor, saj da gre za “deeskalacijo” in zmanjšanje negotovosti, poroča STA. “Dogovor pomeni pomemben korak k zmanjšanju napetosti glede čezatlantskih trgovinskih odnosov,” je dejala generalna direktorica združenja Sigrid de Vries.

Kritike z Wall Streeta

Ameriški Wall Street Journal pa je kritičen tudi do Trumpa. Opozarja, da dogovor ne vključuje ukrepov, ki bi omilili evropsko zakonodajo o varovanju osebnih podatkov na spletu ter prehranske standarde. Te je Trump v preteklosti močno kritiziral, a za zdaj ni znaka, da bi dosegel večje ‘odpiranje’ evropskega trga.

“Namesto tega se je Trump očitno odločil obdavčiti ameriške potrošnike,” pišejo uredniki časopisa. Carine namreč plačujejo uvozniki, ki pa praviloma strošek prevalijo na kupce vmesnega blaga in končnih izdelkov, v tem primeru na Američane.

Kakšni so odzivi v Sloveniji

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport dogovor še analizirajo. Ko bodo imeli na voljo vse podrobnosti, bodo lahko pripravili ustrezne odzive in jih tudi komunicirali, so dejali za STA. “V vsakem primeru pa sta za slovensko gospodarstvo pomembni predvidljivost in stabilnost, saj ti dve vrednoti omogočata dolgoročno načrtovanje in konkurenčno poslovno okolje. To velja tudi za najpomembnejše sektorje za Slovenijo, kot sta na primer avtomobilska industrija in farmacija,” so dodali.

Pri ameriški trgovinski zbornici AmCham Slovenija so dogovor pozdravili. Po njihovem prepričanju gre za več kot zgolj trgovinski sporazum med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma. “Gre za ponovno potrditev skupnih vrednot, zavezo k mednarodni trgovini, temelječi na pravilih, in za okvir, usmerjen v prihodnost, ki podpira trajnostno gospodarsko rast, konkurenčnost in inovacije. EU in ZDA z dialogom dokazujeta, da je sodelovanje, ne konfrontacija, prava pot naprej,” so ocenili.

Kot dobro novico je sporazum opisal tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, ki pa je opozoril, da je potrebno počakati pisni dokument. “Vrsta podrobnosti torej dejansko še ni opredeljenih. Vseeno pa ugotavljamo, da se je obdobje za uveljavitev še višjih carinskih stopenj – torej 30-odstotnih, ki naj bi začele veljati 1. avgusta – zelo verjetno potisnilo v prihodnost ali pa do njega sploh nikoli ne bo prišlo,” je poudaril.

Ekonomist Rok Špruk, ki se mu dogovor prav tako zdi dober, pa je za STA dejal, da bi bilo za EU zdaj pametno razmisliti o reformiranju akta o digitalnih storitvah, “ki je do ameriških multinacionalnih podjetij skrajno krivičen”. Še bolje bi bilo, če bi šla unija še korak dlje in ZDA na tem področju širše odprla vrata. “Če bo to storila, sem skoraj prepričan, da naslednje eskalacije trgovinske vojne ne bo, saj bo ZDA poslala ustrezen signal,” je povedal.