Izkoriščanje delavcev v srbski avtoindustriji: “Slabo mi je, ko grem delat”
Zaposleni v srbskih tovarnah, ki dobavljajo dele nemškim avtomobilskim velikanom, poročajo o izkoriščanju in nehumanih delovnih pogojih.
Intenziven pritisk, nemogoče norme, prepoved uporabe stranišča, psihološko mučenje – tako je za nemški portal DW delovne pogoje v srbski tovarni avtodelov Yura, ki dobavlja Mercedesu in Audiju, opisala tam zaposlena Mirjana Nešić.
“Slabo mi je, ko se odpravim delat,” pravi Nešić. Za spanje 50-letnica, ki je v tovarni v Leskovcu zaposlena 13 let, potrebuje zdravila, medtem ko protibolečinske tablete komaj še zaležejo, pravi.
Po poročanju DW sta v Srbiji vsaj še dva dobavitelja nemški avtoindustriji, kjer delavci poročajo o podobnih zlorabah in izkoriščanju.
Medtem je Nemčija lani sprejela zakon o nemških dobavnih verigah, ki naj bi pred zlorabami ščitili delavce v tovarnah, ki dobavljajo nemškim proizvajalcem. Toda agencija, ki je zadolžena za nadzor, se na pritožbo srbskih delavcev še ni odzvala.
Mercedes in Audi v pregled dobavitelja
Yura je južnokorejski proizvajalec avtomobilskega vezja, ki upravlja tovarno v Leskovcu in dobavlja Mercedesu in Audiju (slednji je del skupine Volkswagen). Letos se je srbski sindikat delavcev v kovinski industriji pritožil obema podjetjema glede delovnih pogojev v Yuri. Sindikat je v pritožbi navedel, da so delavci pogosto izčrpani, slabo plačani in izpostavljeni nevarnim kemikalijam. Kršena naj bi jim bila tudi pravica do stavke in sindikalnega organiziranja.
Junija so delavci v tovarni organizirali stavko. Z dela je odkorala približno polovica zaposlenih, vključno z Nešić.
Audi se je za DW odzval z izjavo, da “pregleduje” delovne pogoje v tovarni. Mercedes je sporočil, da zadevo jemljejo “zelo resno” in da so zahtevali pojasnilo dobavitelja, naročili so tudi neodvisno revizijo. V primeru ugotovljenih kršitev bodo tudi ustrezno ukrepali, pravijo. Yura se na vprašanja DW ni odzvala.
Zlorabe tudi drugod
Po poročanju srbskih medijev se kršitve pravic delavcev dogajajo tudi v drugih dobaviteljih nemški avtomobilski industriji.
Med njimi sta kitajski proizvajalec pnevmatik Linglong, ki dobavlja Volkswagnu, in Leoni, dobavitelj BMW-ju s sedežem v Nemčiji, v katerem je sicer letos večinski delež prevzel kitajski Luxshare. Dva zaposlena v Leoni, ki sta za DW govorila anonimno, sta delovne pogoje v tovarni opisala kot “izkoriščevalske”. Še ena delavka v Leonijevi tovarni v Prokuplju je dejala, da njen delovni dan sestoji iz “psihološkega terorja”, omenila je “nizke plače, absurdne norme in nadlegovanje”.
Leoni je obtožbe zanikal. “V vsaki organizaciji te velikosti bo neizogibno nekaj posameznikov, ki bodo ravnali neodgovorno v nasprotju z notranjimi pravili in smernicami.” Takšno vedenje bo povzročilo disciplinske ukrepe, vse do odpuščanja, so dejali za nemški medij.
BMW je v odziv dejal, da jemlje obtožbe resno in je zahteval pojasnilo dobavitelja. Volkswagen je dejal, da ne komentira potencialnih posameznih obtožb proti njegovim dobaviteljem, a da hitro preišče vsakršna poročila.
Zakon o dobavnih verigah
Lani je Nemčija sprejela Zakon o dobavnih verigah. Ta podjetjem nalaga odgovornost, da zagotovijo skladnost s človekovimi pravicami in okoljskimi standardi v svoji celotni dobavni verigi. To vključuje pravico do zdravja in varnosti na delovnem mestu, pravične plače in pravico do ustanavljanja sindikatov.
Zakon omogoča prizadetim posameznikom, sindikatom ali nevladnim organizacijam, da vložijo pritožbe glede morebitnih kršitev zakona na vladni urad za gospodarske zadeve in nadzor nad izvozom (BAFA). Ta lahko preiskave sproži tudi na podlagi medijskega poročanja o zlorabah. Podjetjem, ki zakon kršijo, lahko naloži denarne kazni.
Srbski sindikat delavcev v kovinski industriji je pritožbo glede izkoriščanja delavcev pri Yuri vložil junija, a še ni prejel odgovora. Na uradu pravijo, da so od uvedbe zakona prejeli 221 pritožb, od tega tri iz Srbije. Od prejetih pritožb so jih 161 zavrnili kot neutemeljene, torej je aktivnih še 60 pritožb. Kazni doslej še niso izrekli.
Kot je za DW dejala pravna svetovalka pri Evropskem centru za ustavne in človekove pravice Annabell Brüggemann, je tudi sama izkusila počasen odziv vladne agencije na njene lastne pritožbe. Kritična je tudi do vključevanja delavcev v proces. Težava je tudi v tem, da delavci pogosto ne vedo za zakon ali da je njihov delodajalec vključen v nemško dobavno verigo.
Zakon obenem ne predvideva kazenske odgovornosti za ugotovljene zlorabe. Zagovorniki strožjega nadzora nad dobavno verigo upajo, da bo nov evropski predpis o dobavnih verigah, ki je bil sprejet letos in vključuje tudi možnost kazenske ovadbe s strani oškodovancev, izboljšal pravno varstvo.