Ivanc, GZS: Trumpov pristop do carin je psevdoznanost

Carine na skoraj celoten uvoz v ZDA, ki jih je v sredo uvedel ameriški predsednik Donald Trump, bodo po vsej verjetnosti zvišale inflacijo prek luže, je v izjavi za medije dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, ki sicer meni, da EU zaradi carin ne grozi recesija, bo pa pomembno, kako se bodo države odzvale.

“Ameriški predsednik je včeraj napovedal trgovinsko vojno svetu,” je Trumpovo potezo, s katero je EU naložil carine v višini 20 odstotkov, komentiral Ivanc. Za osnovno carinsko stopnjo je Trump določil 10 odstotkov, medtem ko je države, s katerimi imajo ZDA najvišje trgovinske primanjkljaje, ocarinil tudi po višjih stopnjah.

Pri tem je Trump predstavil koncept recipročnih carin. “To pomeni, da z državami, s katerimi imajo ZDA zelo visok primanjkljaj v blagovni menjavi, uvaja visok dvig carin na uvoz blaga iz teh držav,” pojasnjuje Ivanc.

Izračun carin kot psevdoznanost

Glavni ekonomist GZS je pojasnil, kako je Trump prišel do izračunov carin, in izrazil dvome o metodi administracije. “Zadevo so predstavili zelo piarovsko,” je dejal Ivanc. “Sama carina je namreč izračunana kot razlika med uvozom in izvozom, deljena z uvozom. Ker pa so ugotovili, da bi te carine pri nekaterih izdelkih iz nekaterih državah dosegale tudi do 90 odstotkov, so se jih odločili uveljaviti le za polovico.”

V primeru EU je tako administracija izračunala, da ameriška podjetja pri uvozu v EU plačujejo 39-odstotne carine, “vključno z manipulacijo valut in trgovinskih ovir”, kot so dejali. Zato so svojo recipročno carino določili pri približno polovičnih 20 odstotkih.

“Kar je predlagal Trump, je nekakšna psevdoekonomska znanost. Zelo težko s strokovnimi argumenti utemeljimo, da te carine temeljijo na nekem znanstveno-strokovnem pristopu. Menim, da ne.”

Ivanc je izpostavil, da naj carinske stopnje ne bi dodatno obremenjevale izdelkov, na katere so bile pred kratkim že zvišane carine. To so carine na vozila in izdelke iz jekla ter aluminija, enako velja tudi za farmacevtske izdelke, ki so bili izvzeti iz zadnjega svežnja carin.

Kaj carine pomenijo za EU

EU je lani izvozila za okrog 530 milijard evrov blaga iz ZDA, kar je približno tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Z vidika dodane vrednosti je po besedah Ivanca ta delež blizu 1,5 odstotka.

“Z makroekonomskega vidika to ne pomeni, da bi mi zaradi teh učinkov padli v recesijo. Nevarnost je predvsem z vidika, kako se bodo odzvale druge države,” pravi Ivanc. Ena možnost so pogajanja, v katerih bi države skušale iztržiti nižje carine ali izvzetja, druga možnost pa je odgovor z uvedbo carin na določene ali vse izdelke iz ZDA.

Težava je v tem, da je v EU kar nekaj multinacionalk s proizvodnjo po celem svetu, ki so s to razpršitvijo lahko doslej zagotavljale nizke cene izdelkov. V kolikor države med seboj uvajajo različne carine, to lahko pomeni nadproporcionalen dvig cene izdelkov.

Škoda tudi za ameriška podjetja

Carine škodujejo tudi ameriškim multinacionalkam, ki kupujejo veliko izdelkov v Aziji. “To se je že pokazalo na delniških trgih, kjer se pričakuje, da bodo ta podjetja utrpela padec dobičkonosnosti,” pravi Ivanc. Gre za podjetja od tehnoloških velikanov, kot je Apple, do ponudnika športne opreme Nike, katerih dobavne verige so globalne narave.

V kolikor bi se carine prelile v višje cene potrošnikov, bi to pomenilo višjo inflacijo, zlasti v ZDA, še meni ekonomist.

Medtem je za Evropo na vidiku tudi tveganje, da bi uvoz iz Azije, ki ga bodo odvračale Trumpove carine, našel pot na evropske trge. “Izziv z evropskega vidika je morda, da bi nas lahko zasuli z uvozom blaga iz Azije, saj smo za njih drugi največji trg za ameriškim,” opozarja Ivanc. Tu se pojavlja bojazen, da bi sčasoma tudi Evropa morala poseči po carinah, da zaščiti svoje proizvajalce pred cenejšim uvozom iz Azije.

Evropski standardi

ZDA očita svojim trgovinskim partnericam, vključno z EU, da postavljajo številne ovire za ameriška podjetja. “Lahko potrdim, da so nekateri postopki različni, kot so v ZDA. A moramo se vprašati, kako pomemben je za nas ameriški trg, da bi pristali na poenotenje z njihovimi standardi,” komentira Ivanc.

Evropa je po njegovem mnenju dobra prav v postavljanju standardov, ki so v mnogih industrijah višji kot v ZDA (npr. na področju varnosti avtomobilov). “To ne pomeni, da so tuja podjetja diskriminirana, temveč le, da se morajo prilagoditi našim pravilom,” pravi Ivanc.

Trump se je v preteklosti javno pritoževal tudi nad evropskim davkom za dodano vrednost (DDV), ki po njegovem mnenju pomeni trgovinsko oviro za ameriška podjetja, čeprav morajo DDV plačati tudi evropska podjetja.

Kaj pa storitve?

Ivanc je opozoril še na storitveni sektor, saj se Trump pri carinah in trgovinskih primanjkljajih osredotoča le na blago. V primeru storitev ima namreč EU zelo visok primanjkljaj v menjavi z ZDA, saj ameriške tehnološke korporacije ustvarjajo visoke dobičke v Evropi.

“Prav bi bilo, da tudi mi izpostavljamo ta trgovinski primanjkljaj na naši strani,” meni Ivanc. Obenem tudi dobički podjetij v večji meri potujejo iz Evrope v ZDA kot v obratno smer, kar pomeni, da ima tudi Evropa ekonomsko gledano močne argumente v carinskih pogajanjih.

Ivanc je dejal še, da poteze ZDA rušijo zaupanje v svetovno trgovino. ZDA po njegovih besedah niso v isti situaciji, kot so bili po koncu druge svetovne vojne in ne morejo več narekovati globalnih pravil iger, seveda pa s tem, ko zanikajo načela Svetovne trgovinske organizacije z uvajanjem carin, “še dodatno rušijo zaupanje v spoštovanje načela, da nima nobena država ugodnejših carinskih stopenj na določeno blago. S tega vidika niso več zagotovilo, da bo svet spoštoval takšna pravila,” pravi.

Kako naj se torej evropski izvozniki v ZDA pripravijo na možnost, da bodo visoke carine v veljavi naslednja štiri leta, kolikor bo trajal Trumpov mandat? “Če bi proizvajalci verjeli, da bodo carine res trajale štiri leta, bi lahko povečali proizvodnjo v tovarnah, ki že obstajajo v ZDA.” Toda za tiste, ki še nimajo vzpostavljene proizvodnje tam, bi takšen proces trajal več let, je še dejal Ivanc.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos