Ideje o domačem orožarskem podjetju: “Če se že oborožujemo, imejmo kaj od tega”

V Bruslju so ta teden podprli milijardni načrt za krepitev evropske obrambe. Tudi slovenski premier Robert Golob je napovedal, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP.

Med sogovorniki v političnem vrhu je ob tem slišati željo, da bi okrepili slovensko obrambno industrijo in zagotovili, da čim več tega denarja ostane doma. “Če se že oborožujemo, imejmo kaj od tega,” pravi sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

Eno od vodilnih podjetij obrambne panoge pri nas je ljubljansko podjetje Valhalla Turrets, ki izdeluje oborožitvene postaje za oklepnike. Tarča na RTV Slovenija je poročala, da naj bi z nemškim koncernom Rheinmetall in Slovenskim državnim holdingom (SDH) preigravali idejo o skupnem podjetju (tako imenovanem joint venture) za proizvodnjo teh postaj pri nas.

Miloš Milosavljević, lastnik in direktor podjetja Valhalla Turrets, ki je imelo predlani 5,5 milijona evrov prihodkov, zaposluje pa 40 ljudi, nam je dejal, da so ga v preteklih mesecih kontaktirala številna večja evropska obrambna podjetja, vključno z Rheinmetallom in Leonardom. Do njega so prišla s prevzemno ponudbo in tudi predlogi drugih oblik sodelovanja.

Milosavljević podjetja ne namerava prodati, kot pravi, pa je odprt za druge možnosti, ki bi podjetju omogočilo povečanje proizvodnje in izvedbo večjih naročil. Samo trenutni projekti na nemškem trgu bi lahko podjetju v prihodnjih letih prinesli za več kot 50 milijonov evrov poslov, podjetje pa si prizadeva, da bi bila proizvodnja v Sloveniji.

Po njegovih besedah so na mizi različne možnosti: povezovanje s katerim od velikih kupcev, kot je Rheinmetall, skupno podjetje z državo ali pa povezovanje Valhalle Turrets, države in tujega partnerja. “Tudi to je eden od možnih scenarijev, nimam pa nobene informacije, da bi se kaj že pripravljalo,” nam je o skupnem podjetju dejal Milosavljević in dodal, da z upravljavcem državnega premoženja SDH do zdaj ni bil v stiku. Ideje povezovanja obrambnih podjetij z državo so po njegovih navedbah v preteklosti že bile na mizi, a se nikoli niso uresničile.

Tudi na ministrstvu za obrambo so za Forbes Slovenija uradno povedali, da niso seznanjeni z informacijo o ustanovitvi skupnega podjetja. Na SDH medtem informacij niso komentirali, sklicujoč se na zakonske omejitve glede komuniciranja.

Neuradno: Država ima tokrat resne načrte

Pa vendar naj bi v državnem vrhu zdaj dozorela ideja o kapitalskih vlaganjih v obrambno industrijo. Po naših informacijah je obrambno ministrstvo v zadnjem času sistematično vlagalo v slovensko obrambno industrijo. Vseskozi naj bi tudi razmišljalo, kako jo okrepiti in kaj je končni izdelek, ki bi ga v Sloveniji lahko proizvajali tako za potrebe Slovenske vojske kot za širši evropski trg.

Pri ustanovitvi skupnega podjetja, v katerem bi svoj delež prek SDH imela tudi država, naj bi zasledovali cilj, da bi del povečanih obrambnih izdatkov ostal doma. Kdaj bi bilo podjetje lahko ustanovljeno, ni znano, po naših informacijah pa bi naj bi bila želja, da je projekt izpeljan še letos.

V SDH je od prvega februarja kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost zaposlen Damir Črnčec, ki je bil pred tem državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi minister Borut Sajovic iz vrst Gibanja Svoboda. Kot kaže, bo njegova ključna naloga načrtovanje novega orožarskega podjetja.

Hitra rast, tudi zaradi poslov za državo

Valhalla Turrets je sicer z Rheinmetallom že sodeloval; pred leti je zanj razvil ter izdelal prototip kupole, ki jo Rheinmetall vgradil v svoje oklepnike. Delali pa so tudi za Leonardo in druge, pravi Milosavljević.

Podjetje ima danes, kot omenjeno, 40 zaposlenih. Na sedežu podjetja na Brdu v Ljubljani je glavna pisarna, medtem ko kupole sestavljajo v hali v Mengšu. Dele pa jim dobavljajo različni pogodbeniki iz Slovenije, večinoma gre za (kovinarska, elektro …) podjetja, ki delajo tudi za nemško avtomobilsko industrijo.

Milosavljevićevo podjetje je imelo leta 2022 okoli 930 tisočakov prihodkov, v 2023 pa že 6,2 milijona evrov in 2,2 milijona evrov čistega dobička. Pri tem je 3,6 milijona evrov prejelo od slovenskega ministrstva za obrambo. A kot opozarja Milosavljević, prihodki, ustvarjeni na slovenskem trgu, v 2023 niso znašali dobro polovico, temveč okoli tretjino vseh. To pomeni okoli dva milijona evrov. Valhalla Turrets je res prejela več (3,6 milijona evrov), a je približno dve petini nakazala drugim podjetjem v konzorciju, ki je dobil posel na razpisu ministrstva, pojasnjuje sogovornik.

Lani je imelo podjetje po ocenah direktorja 7,2 milijona evrov prihodkov, približno polovico s strani slovenske države (Erar sicer kaže, da so prihodki od ministrstva znašali 5,5 milijona evrov, a gre po pojasnilih Milosavljevića spet za nakazila konzorciju). Letos naj bi imelo podjetje med 10 in 15 milijonov evrov prodaje.

Nove priložnosti

Valhalla Turrets je septembra lani z državo sklenila pogodbi za oborožitvene postaje za štirikolesnike cobra in taktična tovorna vozila znamke Man v skupni vrednosti slabih 16 milijonov evrov. Letos je dobila še 45-milijonski posel dobave oborožitvenih kupol (36 milijonov brez DDV). Podjetje bo ministrstvu dobavilo 12 oborožitvenih postaj za obstoječe osemkolesnike patria, na njih pa bo integriran top proizvajalca Rheinmetall.

Oborožitvene postaje nastajajo v okviru razvojnega konzorcija petih podjetij. Poleg Valhalle, ki je vodja konzorcija, sodelujejo še podjetja Ash, Guardiaris, Leokom in Carbotech Technologies. Vključena pa so tudi nekatera druga slovenska podjetja.

Nove priložnosti pa se Valhalli odpirajo pri 700-milijonskem nakupu osemkolesnikov Patria, ki ga načrtuje naše obrambno ministrstvo. Gre za nakup 106 oklepnikov, s katerim bi formirali dve bataljonski bojni skupini Slovenske vojske, kar je bila obljuba Slovenije zaveznikom v Natu. Ob angažmaju slovenske obrambne industrije, tudi podjetja Valhalla, ki naj bi dobavila oborožitvene postaje, bi lahko po oceni sogovornikov od 700-milijonskega posla doma vključno z DDV ostala slaba polovica denarja.

Banke ne dajo posojil

Z nekajmilijonskimi prihodki pa je Valhalla Turrets vendarle majhen igralec v obrambni industriji. Kot pojasni Milosavljević, bi jim povezava z večjim partnerjem ali državo dala kapitalsko moč za preskok v rasti. Valhalla Turrets namreč kljub lepim bilancam v Sloveniji ne dobi posojila, saj banke ne financirajo podjetij iz obrambne panoge.

Trenuten obseg poslovanja so dosegli z lastnimi sredstvi. "Moje podjetje bi v vsaki drugi panogi dobilo posojilo, ker je obrambno, pa ga ne," pravi Milosavljević, ki pa meni, da se bo to zdaj zaradi povečanih potreb spremenilo.

Tuj partner pa je dobrodošel z vidika odpiranja vrat na večjih prodajnih trgih. "V Nemčijo je težko prodreti, če nisi v verigi Rheinmetalla, v Italijo, če nisi povezan z Leonardom," razlaga sogovornik.

Gradi evropski obrambni grozd

Nemški Rheinmetall ob naraščajočem povpraševanju iz Ukrajine, držav zveze Nato in drugih držav Evropske unije (EU) plete proizvodno mrežo po Evropi in širše.

Marca lani je nemško podjetje napovedalo gradnjo tovarne streliva v Romuniji, za katero bo 47 milijonov evrov primaknila tudi Evropska komisija (iz polmilijardnega sklada za povečanje proizvodnje streliva).

Julija lani je Rheinmetall objavil načrte za gradnjo tovarne v Ukrajini, novembra je podpisal sporazum o gradnji tovarne streliva v Litvi, pravkar pa je dobil tudi zeleno luč romunskega varuha, konkurence, da s podjetjem Moreni Automechanical Plant ustanovi skupno podjetje Romanian Military Vehicle Systems (RMVS) za proizvodnjo vojaških oklepnikov 8x8.