Ideja, da bi HSE plačeval prebivalcem v okolici velike sončne elektrarne
Župani soglasje za velike elektrarne praviloma pogojujejo z naložbami, ki koristijo lokalni skupnosti. V Trbovljah in Hrastniku so si izpogajali cenejšo elektriko za javne zavode, v Šoštanju pa župan predlaga tudi finančno nadomestilo za prebivalce.
Na Družmirskem jezeru v občini Šoštanj želi Holding Slovenske elektrarne (HSE) postaviti plavajočo sončno elektrarno. Kot pri vsakem podobnem infrastrukturnem projektu, bo investitor s 100-milijonskim proračunom lep del namenil za razvoj okoliške infrastrukture. Tu smo pisali, kaj vse načrtujejo na območju jezera.
Župan Šoštanja Boris Goličnik je pred časom dejal, da občina “projekta ne bo podprla, če ne bo zagotovljenega ustreznega varovanja okolja in če projekt ne bo prinašal izrazitih koristi za naše občanke in občane”. Pri tem je navedel, da poleg ureditve objezerskega prostora in zaveze HSE k vlaganjem v lokalno okolje želi tudi neposredno finančno nadomestilo vsem gospodinjstvom v občini.
To bi bil unikum; v HSE so nam na vprašanje, ali za katero od drugih elektrarn skupine plačujejo nadomestilo okoliškim prebivalcem, odgovorili, da ne.
Znano pa je, da nadomestila prejemajo gospodinjstva v okolici krške nuklearke, ki je del skupine Gen. A tu gre za nadomestila zaradi omejene rabe prostora v radiju poldrugega kilometra od elektrarne. Nadomestilo prejemajo tisti, ki so na dan 6. julija 2009 imeli stalno prebivališče na tem območju v bližini elektrarne. Letos znaša 669,91 evra na osebo, prejelo pa ga je 210 upravičencev.
Pogajalsko izhodišče
Tudi Goličnik nam je dejal, da je ideja o finančnem nadomestilu le pogajalsko izhodišče in da pogovori s HSE še potekajo.
Kot pravi župan, pa Šoštanj že desetletja nosi največja bremena slovenske energetike in hkrati vstopa v zahtevno obdobje prestrukturiranja ter popoplavne obnove. “Zato menimo, da je povsem legitimno, da lokalna skupnost pričakuje konkretne in dolgoročne koristi energetskih projektov, ki se umeščajo v njen prostor,” pravi sogovornik.
Dodaja, da plavajoča sončna elektrarna ni običajen lokalni projekt, temveč državni energetski objekt, umeščen v prostor, ki je že bil močno obremenjen. Po njegovi oceni je zato povsem legitimno, da lokalna skupnost pričakuje neposredne in dolgoročne koristi, bodisi v obliki finančnih nadomestil, razvojnih sredstev, nižjih stroškov energije ali drugih sistemskih rešitev, našteva.
“Energetski prehod mora biti pravičen, ne le okoljsko, temveč tudi socialno in razvojno. Lokalna skupnost ne more biti znova zgolj prostor za umeščanje državnih projektov brez ustreznega povračila za ljudi, ki v tem prostoru živijo,” sklene župan.
Cenejša elektrika za občino
Tudi v HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, pravijo, da stališča občine poznajo, a da pogovori še tečejo. “Dokler niso zaključeni, o konkretnih oblikah ali obsegu morebitnih nadomestil ne moremo govoriti, saj želimo rešitve oblikovati v soglasju z občino in lokalno skupnostjo ter na način, ki bo dolgoročno vzdržen,” so navedli v pisnih pojasnilih za Forbes Slovenija.
Kot dobro prakso urejanja razmerij z lokalno skupnostjo pa v HSE izpostavljajo dogovor z občinama Trbovlje in Hrastnik ob lanski napovedi nadgradnje sončne elektrarne Prapretno, ki bo po širitvi ležala v obeh občinah. HSE se je zavezal, da bo 10 odstotkov letne proizvodnje električne energije prodal občinama po lastni ceni, pravijo.
Podoben dogovor, prav tako za desetino proizvedene elektrike, je HSE sklenil tudi z občino Zagorje, kjer je občina avgusta letos HSE omogočila stavbno pravico na občinskem zemljišču v okviru zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Kamnolom Zagorje. Tudi tu bo HSE postavil sončno elektrarno.
“Te vrste dogovorov so primer učinkovitega sodelovanja med investitorjem in lokalno skupnostjo ter prispevajo k zmanjšanju stroškov energije in spodbujanju lokalnega razvoja,” menijo v državni energetski družbi.
Državna spodbuda, če sprejmejo vetrno elektrarno
Pri vetrnih elektrarnah je medtem država, nezadovoljna z razvojem tega vira, prišla na idejo državnih subvencij lokalnim skupnostim, ki so sicer pogosto ena večjih ovir za investitorje.
Vlada je tako marca lani uvedla enkratno državno nadomestilo za občine, ki gostijo vetrne proizvodne naprave. Predpisala je, da se občini po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja izplača po 200 tisoč evrov za vsak megavat (MW) inštalirane moči. Za naprave, manjše od enega MW, nadomestila ni. Nadomestila bo občinam, ki bodo oddale vlogo, izplačal Borzenov center za podpore na podlagi vloge občine, ki mora priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in dokazilo o priključitvi proizvodne naprave na elektroenergetsko omrežje.
