Hrvati s polmilijardno injekcijo nad podražitve energentov

Hrvaška vlada je od marca 2022 sprejela deset paketov ukrepov za zaščito gospodinjstev in gospodarstva pred rastjo cen in za to namenila devet milijard evrov.
V zadnjih dneh so bile na številnih črpalkah po Sloveniji motnje v oskrbi z gorivom. Marsikaterega voznika je ob obisku bencinskega servisa na točilni ročki pričakalo rumeno opozorilo, da je goriva zmanjkalo, ali dolga vrsta vozil pred črpalko. Naftni trgovci so med razlogi za pomanjkanje goriva navajali povečano povpraševanje. Iz Shell Adria so denimo sporočili, da se je prodaja vseh goriv v preteklem tednu v primerjavi s koncem februarja povečala za dve tretjini.
Preverili smo stanje pri Hrvatih, kjer so trenutne cene bencina in dizla nekoliko nižje od naših – liter 95-oktanskega bencina stane 1,5 evra, liter dizla pa 1,55 evra. A tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem se bodo cene jutri spremenile. Hrvaška vlada je danes sprejela deseti paket ukrepov za zaščito gospodinjstev in gospodarstva pred rastjo cen ter med drugim določila nove najvišje maloprodajne cene pogonskih goriv. V prihodnjih 14 dneh bo liter 95-oktanskega bencina dražji za 12 centov na 1,62 evra za liter, dizel pa se bo podražil za 18 centov na 1,73 evra za liter.
Vlada je pri določanju novih cen v določeni meri omejila marže naftnih trgovcev in znižala trošarine, je na začetku seje vlade dejal premier Andrej Plenković. Brez vladne intervencije bi se cena bencina povzpela na 1,71 evra, cena dizla pa 1,86 evra.
Z novo odločitvijo želijo preprečiti bencinski turizem
Na Hrvaškem so sicer lanskega julija ukinili regulacijo goriv, vendar jo je vlada Plenkovića znova uvedla po spopadih na Bližnjem vzhodu. Podobno kot pri nas se cene spreminjajo na 14 dni, vlada pa je z jutrišnjim dnem odpravila regulacijo na avtocestnih črpalkah, saj tako želijo preprečiti bencinski turizem.
“Danes smo sprejeli tudi pomemben ukrep za deregulacijo cen na avtocestah. Nekateri distributerji so včeraj zabeležili rekordno prodajo, v milijonih litrov. Predvsem pa moramo poskrbeti za varnost oskrbe našega trga, zato smo sprejeli ukrep za deregulacijo cen na avtocestah,” je poudaril minister za gospodarstvo Ante Šušnjar.
Poudaril je, da varnost oskrbe ni nikoli vprašljiva in da ni motenj v dobavi in dostavi nafte za predelavo in poudarja, da na Hrvaškem deluje posodobljena rafinerija.
“Oskrba je stabilna”
Plenković je dejal, da so črpalke ob avtocestah iz regulacije izvzeli, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe.
“Znano je, da cene spreminjamo ob torkih, in ta konec tedna je bila na naših bencinskih črpalkah precej večja poraba, pogosto iz vozil, ki prihajajo iz sosednjih držav. Na ta način cena naftnih derivatov na avtocestah ostaja deregulirana in si na ta način zagotavljamo varnost oskrbe,” je poudaril premier.
Podobnih prizorov s črpalk, kot smo jim bili priča pri nas, na Hrvaškem v zadnjih dneh ni bilo videti, pojasnjuje novinar Forbes Hrvaška Bojan Bajgorić Šantić. Pri tamkajšnjih trgovcih smo želeli preveriti, ali so podobno kot pri nas prav tako imeli večje povpraševanje, vendar pri INA, največjemu prodajalcu naftnih derivatov pri Hrvatih, na naša vprašanja niso natančno odgovorili. Zapisali so le, da nenehno spremljajo razmere na trgu in so pripravljeni odgovoriti na vse izzive.
“Oskrba je stabilna in sprejemamo vse potrebne ukrepe za zagotovitev neprekinjene dobave na bencinskih servisih,” so zapisali.
Ponekod obvestila, da ni goriva
Vseeno je danes na nekaterih bencinskih črpalkah pri južnih sosedih zmanjkalo goriva. Kot poroča Dnevnik.hr, je goriva zmanjkalo na nekaterih črpalkah na jugu države.
“Tudi nocoj so cisterne vozile na vse destinacije in varnost oskrbe je zagotovljena. Državljanom sporočam, da ni potrebe po neracionalnem kopičenju goriva,” je dodal Šušnjar.
Moder dizel, ki ga uporabljajo v kmetijstvu, je po poročanju omenjene spletne strani le na črpalkah INA, ki ima svojo rafinerijo.

Deseti ukrep, vreden 449 milijonov evrov
Nov ukrep hrvaške vlade za zaščito gospodinjstev in gospodarstva je vreden 449 milijonov evrov in se nanaša predvsem na cenovno dostopne energente. Cena elektrike za gospodinjstva, podjetja ter javni sektor in neprofitne organizacije bo do konca septembra tako ostala nespremenjena, so napovedali. Račun za elektriko bo po navedbah vlade znašal povprečno 45,61 evra mesečno na gospodinjstvo, medtem ko bi brez podpore države znašal 50 evrov.
Po zagotovilih vlade do konca septembra ne bodo rasle niti cene plina, pripravili pa so tudi ukrepe za podporo javnemu potniškemu prometu. Njihov cilj je ohraniti dostopnost javnega prevoza in preprečiti rast cen vozovnic, je povedal Plenković. Podpora bo znašala 0,16 evra na liter dizla.
Zadnji ukrep sprejeli septembra lani
Za podporo kmetom pri izvajanju spomladanske setve in sajenja letos je vlada medtem predvidela 20 milijonov evrov podpore.
“Odločili smo se, da bo podpora za poljščine, sadje in zelenjavo znašala 100 evrov na hektar za prvih deset hektarov in 50 evrov na hektar za naslednjih deset hektarov,” je pojasnil Plenković. V sektorju ribištva bo izplačilo podpor medtem potekalo glede na plovilo, v akvakulturi pa glede na poslovni subjekt.
Več kot 125 tisoč državljanov s statusom ogroženega odjemalca energentov bo vsak mesec prejelo tudi vavčer v vrednosti 70 evrov, ki bo namenjen plačilu stroškov za plin in elektriko. Vlada bo še naprej pomagala ponudnikom socialnih storitev, subvencionirala pa bo tudi študentsko prehrano, tako da bo cena obroka ostala pri 0,86 evra.
Hrvaška je prvi večji paket ukrepov za blažitev posledic rasti cen sprejela marca 2022, devetega pa septembra lani. Skupna vrednost vseh desetih paketov po navedbah vlade znaša devet milijard evrov.