Hrvaški minister o prevzemu ljubljanske borze: Želimo, da je karseda močna
Eden od ciljev Hrvaške pri razvoju kapitalskih trgov je regionalno povezovanje, je dejal hrvaški finančni minister Marko Primorac.
Hrvaški finančni minister Marko Primorac je ob robu konference o razvoju kapitalskih trgov, ki je potekala v Ljubljani, ponudbo državne finančne agencije Fina za prevzem zagrebške in ljubljanske borze opisal kot “korak naprej”, ki je “v skladu z našimi prizadevanji za krepitev naših kapitalskih trgov, tako hrvaškega kot slovenskega, ter kapitalskih trgov v jugovzhodni Evropi na splošno.”
“To so majhni, plitvi, nelikvidni trgi in trgi, ki v sedanji obliki ne služijo svojemu namenu,” je še dejal minister. “Za nobeno gospodarstvo ni nič hujšega kot potreba po financiranju; da obstajajo podjetja, ki so mlada, inovativna, ki imajo projekte, ki morda niso bančno sprejemljivi in zahtevajo financiranje prek kapitalskega trga, zaradi nefunkcionalnih trgov pa žal ne morejo zadovoljiti svojih potreb, zato se za zadovoljitev teh potreb odpravijo v države, ki imajo bolje razvite finančne trge. In v iskanju financiranja s seboj odnesejo svoje ideje, svojo ustvarjalnost in inovativnost.”
Operativnih sprememb ne bo
Ob tem je minister poudaril, da posebnih sprememb v operativnem delovanju ne bo, “če bodo te namere finančne agencije dobro sprejete, torej če jih bodo odobrili vsi regulatorji”.
Transakcija zahteva odobritev hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev in slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), pa tudi regulatorja v Severni Makedoniji, je spomnil minister. V Severni Makedoniji je sedež podjetja See Link, ustanovljenega leta 2014, ki je projekt trgovinske integracije med zagrebško, bolgarsko in makedonsko borzo.
“Če bo torej ta transakcija uspešna, bo slovenska ATVP regulirala domači slovenski kapitalski trg, seveda pa je ambicija še vedno, da bo Ljubljanska borza čim močnejša in čim bolj vidna,” je še povedal Primorac.
Ljubljanska borza je v prvi polovici letošnjega leta zrasla za dobro tretjino; osrednji indeks SBITOP je namreč pridobil 35 odstotkov. Rast so gnali dobri poslovni rezultati in privlačne dividende domačih podjetij. Največji zmagovalec obdobja je bil naftni trgovec Petrol, čigar delnica je v polletju zrasla za več kot polovico.
Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je ob robu konference dejal, da prevzemno ponudbo za zagrebško borzo, oddano s strani hrvaške agencije, težko komentira. “V posamezne postopke se niti ne želim niti ne morem vpletati. Verjamem, da vsak lahko odda ponudbo za prevzem katerekoli družbe. Kakšen bo odziv sedanjih lastnikov, ne vem. Vem pa, da ima Hrvaška zelo resne interese pri razvoju kapitalskega trga, katerega del je tudi borza.”
Razvoj kapitalskih trgov
Primorac je dejal tudi, da je eden izmed ciljev Hrvaške v okviru razvoja kapitalskega trga tudi regionalno povezovanje. Pri tem je poleg povezovanja Hrvaške in Slovenije poudaril tudi širšo integracijo osmih držav jugovzhodne Evrope, ki so nedavno podpisale memorandum o razumevanju s ciljem skupnega delovanja na področju krepitve kapitalskega trga. Poleg Slovenije in Hrvaške so to še Slovaška, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Severna Makedonija, za katere Primorac pravi, da so “prepoznale potrebo po aktiviranju prihrankov državljanov in razvoja kapitalskega trga.”
“Verjamemo, da lahko s povezovanjem naših trgov znatno povečamo učinkovitost in diverzificiramo bazo vlagateljev, omogočimo dostop širšemu krogu vlagateljev in povečamo prepoznavnost naših trgov. Prav tako verjamemo, da se lahko z okrepitvijo kapitalskega trga povečajo tudi vrednotenja naših podjetij. Z drugimi besedami, koristi takšnih povezav so resnično pomembne. In v tem smislu podpiramo vsako aktivnost, ki jo finančna agencija izvaja,” je povedal minister.
Fina je ponudbo za nakup zagrebške borze, ki ima od leta 2015 v lasti tudi Ljubljansko borzo (LJSE), oddala v začetku avgusta. Trenutno ima v upravitelju hrvaške borze približno 10-odstotni delež.
