Hostli rastejo kot gobe po dežju: kaj je razlog in kako jim gre

Najvišja turistična sezona se s korakom v september počasi zaključuje, podatki za prvih osem mesecev kažejo, da bo turistični obisk letos rekorden. V prvih osmih mesecih je statistični urad (Surs) naštel 4,8 milijona turističnih prihodov in 12,6 milijona prenočitev, kar kaže na petodstotno letno rast.

Največ oziroma skoraj polovica jih pričakovano prespi v hotelih, sledijo pa zasebne sobe, apartmaji in hiše. Čez milijon prenočitev so ustvarili še kampi, nato pa s 484.398 sledijo mladinski hoteli oziroma hostli. Ti so v zadnjem desetletju doživeli močan razcvet. Po podatkih Sursa se je število ležišč v hostlih v zadnjih desetih letih več kot potrojilo, povečuje pa se tudi njihov delež v celotnih prenočitvah. Če je bilo pred 11 leti število prenočitev v hostlih malenkost manj kot dva odstotka, se letos približuje štirim odstotkom.

Zakaj so se tako razcveteli

Število postelj v mladinskih hotelih se je s 3.659 leta 2017 povzpelo na lanskih 6.754, kar je več kot 80-odstotna rast v šestih letih.

Razmah števila hostlov po Sloveniji je po oceni profesorice na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem Maje Uran Maravić rezultat tega, da so ponudniki našli področje za hiter in enostaven zaslužek s ponujanjem nastanitev z nizko dodano vrednostjo.

“Poleg tega je velik doprinos takšnemu bliskovitemu razvoju dodalo dejstvo, da hostli ne podlegajo kategorizaciji nastanitvenih obratov in nedeljive enote tam ne potrebujejo samostojne kopalnice, kar je za hotele obvezno za vse kategorije od leta 2018,” ugotavlja in dodaja, da se v Sloveniji v zadnjih 15 letih izjemno povečuje delež poceni nastanitev.

Na drugi strani pa je večja izbira med cenejšo ponudbo dobro sprejeta med turisti, ki imajo omejene proračune, saj je nastanitev za turista glavni strošek na destinaciji.

“Če se že razvija segment poceni nastanitev, potem morajo slovenske destinacije ustvarjati več dodane vrednosti na destinaciji z nenastanitveno ponudbo, pa tudi z dvigom ugleda znamke destinacije. Kar se seveda ne dogaja, zato bi si želeli, da je razvoj vseh oblik ponudbe uravnotežen. Če ni, prihaja do večanja negativnih učinkov turizma, kar pa ima za posledico veliko nasprotovanje lokalne skupnosti do razvoja turizma,” pravi Uran Maravić.

Celica praznovala že 20. obletnico

Eden prvih hostlov pri nas je bil ljubljanska Celica, kjer so v prvem polletju sprejeli 5.906 gostov, ki so ustvarili 10.824 nočitev. Zasedenost je bila 75-odstotna, kar je za dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

“Lani v nizki sezoni (januar, februar) so gostje opravili več nočitev kot letos, zlasti šolske skupine, morda še zaradi učinkov pandemije. Letos smo beležili boljši marec v primerjavi z lanskim,” pojasnjujejo v Javnem zavodu Ljubljanski grad, ki upravlja Celico.

Če je včasih veljalo, da se za prenočitve v hostlih običajno odločajo mlajši, v Celici opažajo, da se starostna meja dviguje. Po njihovi oceni so gostje stari med 25 in 45 leti.

“Razumevanje hostlov se je nekoliko spremenilo. Veliko ljudi ne pomisli več le na poceni postelje, hrup ali vprašljivo higieno,” v hostlu, ki so ga uredili v nekdanjih vojaških zaporih, odgovarjajo na vprašanje, ali jih še vedno obiskujejo predvsem mladi.

Zasedenost v polni sezoni se giblje okoli 90 odstotkov, v nizki pa pade tudi pod 50, zato iščejo načine, kako bi izboljšali zasedenost v mirnejših mesecih in pritegnili dodaten segment gostov.

Nekoč je bilo veliko tako imenovanih walk-in gostov, ki so osebno prišli vprašat glede proste sobe ali postelje za isti dan, vendar jih v zadnjih letih praktično ni več.

Cene skupinskih sob se gibljejo od 16,5 evra po osebi, za samostojno s skupno kopalnico pa je treba odšteti okoli 33 evrov na osebo, kažejo podatki na njihovi spletni strani. Skupno imajo 20 sob.

Na Ravnah se se rešili po ujmi

Med najbolje ocenjenimi hostli pri nas je koroški mladinski hotel Punkl na Ravnah, ki je prvi tovrstni nizkoenergijski ekološki leseni hostel pri nas.

V prvih šestih mesecih so našteli 2.465 nočitev, zasedenost pa je bila malo več kot dvotretjinska. Obisk se jim je letos izboljšal, saj so imeli lani veliko težav zaradi ujme in so mnogi odpovedali rezervacije. Njihova struktura gostov se spreminja čez leto. V zimskem času gostijo šole v naravi, ki pridejo smučat, poleti pa se skupinam na pripravah pridružujejo še družine in pohodniki.

Cene za sobo se v septembru gibljejo od 14 evrov na osebo, ki želi prespati v skupinski sobi, v samostojnih pa se cene začnejo pri 33 evrih. Večinoma jih turisti najdejo prek svetovnih platform za rezervacijo dopustov, kar nekaj rezervacij pa je na podlagi dobrega priporočila nekdanji gostov, dodajajo v Punklu.

V kočevskem hostlu dvotretjinska rast

Skoraj dvotretjinsko rast nočitev v primerjavi z lanskimi prvimi meseci so zabeležili v kočevskem hostlu Bearlog, kjer imajo v osmih sobah skupno 30 ležišč. Zasedenost sob je bila 90-odstotna.

Ustvarili so 761 prihodov in 1.586 nočitev. Boljšo zasedenost so imeli v vseh mesecih z izjemo junija, kar pripisujejo slabemu vremenu. Spomnimo, muhasto junijsko vreme je turiste odnašalo tudi hotelirjem.

Večina gostov je tujcev, starih med 30 in 49 let, pojasnjuje Nadija Kolmanič iz Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje, ki od leta 2017 upravlja hostel.

Cene se v skupinskih posteljah začnejo pri 30 evrih.

Težje oddajo skupinske sobe

V hostlu Portorož Panorama letos ne vidijo razlik v obisku v primerjavi z lani. Zaradi kadrovske podhranjenosti in intenzivnosti panoge so nekaj mesecev v mrtvi sezoni tudi zaprti. Koliko, je odvisno od leta, običajno pa so odprti sedem mesecev.

“Opažamo pa, da je težje oddajati večposteljne sobe – skupna ležišča, ki so v bistvo osnova hostla,” zaznavajo v portoroškem hostlu.

Cene za sobe s skupinskimi posteljami se začenjajo od 25 evrov naprej, goste pa poskušajo privabljati tudi z različnimi dogodki, kot so team buildingi in kulinarična doživetja. Med gosti so tudi starejši.