Hollywood bi kmalu lahko obvladovali le trije velikani

Središče ameriške filmske in televizijske industrije se pripravlja na odmevni prevzem, ki bi pod okrilje Paramounta prenesel studio Warner Bros. in njegovo zavidljivo knjižnico vsebin. Posel čaka na odobritev regulatorja in delničarjev, zelena luč pa bi pomenila pomemben korak h konsolidaciji Hollywooda, saj bi večino industrije obvladovali le trije konglomerati.

V Hollywoodu je vsebina kralj, nabor intelektualne lastnine Warner Bros. Discovery, od Harryja Potterja do superjunakov DC Comics, pa je kronski dragulj, za katerega sta se potegovala družba Paramount Skydance in pretočni velikan Netflix. Ko je že kazalo, da bo uspel slednji, ki je ponujal 27 dolarjev za delnico, je Paramount višal na 31 dolarjev na delnico oziroma 110 milijard dolarjev, vključno z dolgom, kar je prepričalo upravo.

Do nove konsolidacije industrije prihaja v času, ko je ta na udaru strukturnih sprememb. Na eni strani te povzroča vzpon pretakanja pod vodstvom Netflixa, ki ogroža utečeni ekosistem studiev, distributerjev in operaterjev kinematografov, saj gledalci vse pogosteje kino menjajo za udobje domačega kavča. Sedaj prihaja še umetna inteligenca, ki ogroža legijo kreativnih delavcev, od montažerjev in snemalcev do scenaristov in igralcev.

Konsolidacija v prelomnih časih ni nekaj novega – do tega je prišlo že ob prehodu z nemih na zvočne filme, pa tudi po vzponu kabelske televizije v 90. letih, ko so se filmski studii združevali z lastniki televizijskih postaj.

Če uspe prevzem Warner Bros. Discovery, bodo imela večino najbolj dobičkonosnih filmskih in televizijskih franšiz, svoje pretočne platforme in glavne ameriške televizijske postaje v lasti tri podjetja. To so Comcast, Paramount Skydance in Disney. Pogledali smo, kaj si lastijo ali si bodo lastila kmalu – Paramount namreč vodi David Ellison, sin tehnološkega milijarderja Larryja Ellisona, ki je velik podpornik predsednika Donalda Trumpa, kar bi lahko olajšalo pot do regulatorne odobritve prevzema.

Paramount

Paramount Skydance je nastal z lani zaključeno združitvijo slovitega studia Paramount, katerega zgodovina sega v same začetke Hollywooda pred več kot stoletjem, in produkcijske hiše Skydance, ki jo je leta 2006 ustanovil Ellison. Med drugim je Skydance produciral zadnjih pet filmov franšize Misija nemogoče.

Mesec po zaključku osem milijard dolarjev vrednega prevzema, ki mu je do odobritve pomagala tudi vrnitev Trumpa v Belo hišo, je Ellison predstavil še načrt prevzema Warner Bros., saj je želel tekmovati v pretočni vojni z vodilnimi Netflixom, Disneyem in Amazonom, prevzemna tarča pa ima v portfelju priljubljeno platformo HBO Max.

Tudi Warner Bros. Discovery (WBD) je plod pretekle združitve, in sicer medijske družbe Discovery (znane Discovery Channel) ter družbe WarnerMedia, ki vključuje studio Warner Bros. in televizijo HBO. Po združitvi leta 2022 je bilo podjetje visoko zadolženo in je vztrajno izgubljalo tržno vrednost. Generalni direktor David Zaslav je rezal stroške in poslovanje optimiziral tako, da je operacije razdelil na divizijo filmske in televizijske produkcije ter pretakanja in na divizijo televizijskih postaj. Netflix je želel kupiti le prvo divizijo, Paramount pa ponuja nakup celotne družbe.

Kot njegov oče je tudi David Ellison naklonjen tehnološkim rešitvam, s pomočjo katerih si ob prevzemu WBD obeta za šest milijard dolarjev “stroškovnih sinergij”, kar je običajno šifra za množična odpuščanja. Paramount Skydance je lani ustvaril 29 milijard dolarjev prihodkov, WBD pa 37 milijard.

Disney

Disney obstaja že od leta 1923, čeprav v obdobju tako imenovane klasične ali zlate dobe ni spadal med takrat osem vodilnih studiev, ki so tvorili studijski sistem, saj se je v celoti osredotočal na animacijo. Najbolj znana franšiza iz teh časov, ki ostaja maskota današnjega velikana, je seveda Miki Miška. Leta 1961 je kupil tudi pravice za Medvedka Puja. V 90. letih, ko je prihajalo do združitev med televizijskimi postajami in filmskimi studii, je Disney leta 1996 kot prvi večji hollywoodski studio kupil eno od treh vodilnih ameriških postaj, ABC.

Pionir animacije je leta 2006 kupil konkurenčni studio Pixar, znan po animiranih hitih, kot je Svet igrač. Leta 2009 je kupil franšizo stripovskih superjunakov Marvel, ki je z ekranizacijami postala globalni fenomen, leta 2012 pa še studio Lucasfilm Georga Lucasa, avtorja franšize Vojne zvezd. Marvelovi Maščevalci (Avengers) in Vojne zvezd sta najbolj dobičkonosni filmski franšizi vseh časov. Leta 2019 je prevzel še filmski studio 20th Century Fox, s čimer je pridobil tudi National Geographic in pretočno platformo Hulu, ki je začela predvajati vsebine nedolgo za Netflixom leta 2008.

Disney skoraj polovico prihodkov, ki so v poslovnem letu 2025 znašali okrog 94 milijard dolarjev, ustvari s svojimi tematskimi parki in prodajo igrač ter drugih izdelkov. Vse pomembnejši in vse bolj dobičkonosen segment je tudi pretakanje in licenciranje vsebin, tretji steber pa so športni prenosi s televizijo ESPN, najbolj priljubljeno športno kabelsko televizijo v ZDA.

Comcast

Comcast je v prvi vrsti ponudnik interneta, ima pa precejšnjo prisotnost v zabavni industriji od nakupa družbe NBCUniversal leta 2011. Ta je leta 2003 nastala z združitvijo studia Universal in televizije NBC. Universal je najstarejši od še živečih hollywoodskih studiev, saj je nastal leta 1912, še v času nemih filmov, in je bil eden največjih v času klasičnega Hollywooda v 30. letih.

Comcast ima od leta 2020 svojo pretočno platformo Peacock, ki ni prav zelo priljubljena, a raste in je doslej dosegla 24 milijonov uporabnikov. Družba je najmočnejša na ameriškem televizijskem trgu, kjer ima 30-odstotni tržni delež, kar je več tako od Disneyja (24 odstotkov) kot Paramounta, ki zaostaja z manj kot 10 odstotki (vsaj pred prevzemom WBD). Tudi po prihodkih v blagajnah kinematografov (box office, angl.) so običajno na drugem mestu, za Disneyjem.

Lani je Comcast v ločeno podjetje Versant oddvojil večino svojih kabelskih televizij, vključno s televizijama MSNBC (sedaj MSNOW) in CNBC. Posel z internetom in mobilno tehnologijo korporaciji prinese več kot 60 odstotkov prihodkov, ki so v 2025 znašali dobrih 123 milijard dolarjev. V segmentu vsebine in izkušenj, ki vključuje zabavne vsebine in tematske parke (vključno z NBCUniversal), pa so beležili 45 milijard dolarjev prihodkov.

Kdo še ostane?

Preostanek trga si delijo pionir pretakanja Netflix in tehnološke družbe, ki imajo svoje pretočne platforme oziroma studie za produkcijo zabavnih vsebin. Pretočni ponudniki so hitro ugotovili, da vsebina ostaja kralj in da je najbolje imeti čim več priljubljenih originalnih vsebin, namesto da morajo tekmecem plačevati provizije za predvajanje njihovih originalnih vsebin, zato vlagajo v lastno produkcijo.

Netflix ostaja največja pretočna platforma (če ne upoštevamo Youtuba) s 325 milijoni uporabnikov, čeprav je pod vse večjim pritiskom tekmecev, ki pridobivajo tržni delež. Največja franšiza v knjižnici Netflixa je serija Stranger Things.

Svojo pretočno platformo ima tehnološki velikan Apple (Apple TV), a ta kljub nekaterim priljubljenim vsebinam (film F1, z oskarjem nagrajeni Coda, serija Ted Lasso) nima večjih zabavnih franšiz. Tudi Amazon tekmuje s platformo Prime Video, knjižnico vsebin pa je pridobil z nakupom hollywoodskega studia MGM, v prvi vrsti franšizo o tajnem agentu 007. Zagotovil si je tudi pravice za spinoff serijo o Gospodarju prstanov, Rings of Power, vse bolj pa se usmerja tudi v športne prenose.

Ko je Netflix kupil 20th Century Fox, je kabelska televizija Fox News v lasti Ruperta Murdocha in njegove korporacije Fox ostala ločena družba. Ima tudi lastno pretočno platformo Fox One. Tu je še japonski izdelovalec zabavne elektronike, ki je že leta 1989 kupil hollywoodski studio Columbia, skupaj z manjšim TriStar Pictures, in ustvaril Sony Pictures, s katerim je vstopil v zabavne vsebine. Ima tudi pretočno platformo Sony Pictures Core, ki vključuje knjižnico klasik Columbie in pravice za Spidermana, a je dostopna samo na Sonyjevih napravah.