GZS ostro proti energetski politiki: To vodi v osiromašenje gospodarstva

Slovenska energetika gre v obdobje korenitih sprememb. Odločitev o reorganizaciji termo divizije Holdinga Slovenske elektrarne in znatnem zmanjšanju proizvodnje v šoštanjski termoelektrarni bo povečala uvozno odvisnost Slovenije pri elektriki. Ali to pomeni tudi višje cene elektrike, bo odvisno od razmer na – zadnja leta precej volatilnih – borzah.

S 1. oktobrom prihaja nov sistem obračunavanja omrežnine. Za običajne gospodinjske odjemalce se strošek na letni ravni po navedbah pristojnih ne bo bistveno spremenil, medtem bodo pa stroški višji predvsem za velike odjemalce v gospodarstvu.

Država hkrati spodbuja vgrajevanje sončnih elektrarn in spreminja zakonski okvir v energetiki, da bi olajšala vlaganja v obnovljive vire energije (OVE). Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo v naslednjih tednih v javno razpravo poslalo več zakonskih predlogov na področju energetike, kot so zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE), zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE).

Nekonkurenčno poslovno okolje

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa menijo, da ukrepi, ki jih je Slovenija predvidela tudi v novem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), prinašajo “visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje”.

“To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, ter v energetsko revščino za gospodinjstva,” je v izjavi po seji upravnega odbora dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, sicer zaposlen v Slovenski industriji jekla (SIJ).

GZS je tako odločila, da zavrača slovenski NEPN, ki po njihovem “ne dosega nobenega od postavljenih ciljev, to so razogljičenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčnih cen električne energije”.

S pravnimi orodji proti prenovi sistema omrežnin

Prenovo sistema omrežnin, ki v veljavo stopa z oktobrom, je GZS očitno pripravljena izpodbijati po pravni poti.

Upravni odbor je namreč vodstvo GZS pooblastil, da “v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin”.

Kot je za N1 pred časom pojasnil dr. Tomi Medved, vodja laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, bodo z novim sistemom omrežnine najbolj prizadeta podjetja, ki ne bodo mogla prilagajati odjema.

“Dvig ne more bistveno vplivati na poslovanje podjetja”

Pristojni so sicer v zadnjem letu poudarjali, da je omrežnina v Sloveniji med najnižjimi, da predstavlja le majhen del stroška energentov v industrijskih podjetjih in da bo nov sistem bolj pravičen v smislu, da bodo tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, plačevali več.

To je danes v pogovoru za STA povedala tudi direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina. Poudarila je, da se omrežnina ne bo spremenila za vse poslovne odjemalce. Okoli 100 tisoč malih poslovnih odjemalcev bo po njenih besedah plačevalo celo manj.

“Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina zvišala za med sedem in 25 odstotkov, nekaterim se ne bo, kar pa ne bo imelo pomembnega vpliva na njihov končni znesek stroška za oskrbo z električno energijo, saj omrežnina pri teh odjemalcih znaša med sedem in 14 odstotkov,” je ocenila Godina.

Pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, bo zvišanje zneska omrežnine največje; v primeru, ki ga navaja agencija, s ceno zakupljene električne energije v višini 167 evrov na megavatno uro (MWh) za 117 odstotkov. A je pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem znesku najnižji; trenutno znaša med tremi in štiri odstotki, po novem sistemu bo za omenjeni primer med štirimi in petimi odstotki.

To po mnenju Godine ne more bistveno vplivati na poslovanje podjetja. Ker večji del končnega stroška, okoli 80 odstotkov, predstavlja energija, imajo podjetja na dinamičnem trgu veliko potenciala za vplivanje na končni strošek z aktivnostjo pri zakupu energije, dodaja vodja agencije.

Kritični do NEPN

Šimonka se je pri navedbah o cenah oskrbe z elektriko skliceval na študijo, ki jo je za GZS naredil ekonomist Jože P. Damijan. Ta je, kot pravijo na zbornici, pokazala, da bodo naložbe v obnovljive vire energije (OVE), nadomestne vire za OVE in elektroenergetsko omrežje, ki ga je po navedbah avtorja “potrebno ojačati prav zaradi načrtovanega velikega obsega OVE”, do leta 2030 dosegle skoraj 10 milijard evrov.

Deset milijard evrov je, pravi Damijan, tudi okvirna vrednost jedrske elektrarne velikosti tisoč megavatov (MW). Spomladi je Gen energija objavila oceno, da bi JEK2 z močjo 1000 MW stal 9,3 milijarde evrov. Pri tem pa povejmo, da bi bil JEK2 lahko v omrežje priključen najprej leta 2040.

Damijan meni, da je trenutna slovenska energetska politika napačna. “Manjši delež obnovljivih virov oziroma drugačno razmerje med jedrsko, hidro, sončno in vetrno energijo bi potrebne naložbe zmanjšal za tretjino, stroškovne cene električne energije bi bile za polovico nižje in za razliko od NEPN bi dosegli skoraj popolno razogljičenje proizvodnje električne energije,” je dejal po navedbah v zborničnem sporočilu za javnost.

GZS je včeraj odločila, da podpira gradnjo JEK2. Nekateri podjetniki so ta teden predstavili tudi pobudo, da bi podjetja lahko sodelovala pri financiranju projekta.

100% OVE ne obstaja

Seje upravnega odbora se je udeležil tudi Dejan Paravan, direktor Gen energije, ki je investitor v projekt JEK2. Paravan je dejal, da je alternativa JEK2 splet obnovljivih virov, plinskih elektrarn in uvoza.

Pojasnil je, da scenarij 100-odstotnega deleža obnovljivih virov v proizvodnji elektrike ne obstaja, ker ti viri potrebujejo nadomestne vire, običajno plin, ki pokrivajo obdobja, ko ni sonca in vetra.

Od kod bi vzeli 20 milijard?

GZS je kritična tudi do navedb v NEPN, ki predvideva velike naložbe v razogljičenje v industriji, pri čemer pa predvidi, da bodo večino finančnega bremena nosila podjetja sama.

Kot ugotavljajo, NEPN predvideva 28,2 milijarde evrov investicij v industriji do leta 2030. Do zdaj je bilo po navedbah zbornice vloženih osem milijard evrov, na podlagi česar sklepajo, da bi morali v prihodnjih šestih letih zagotoviti še 20 milijard evrov.

NEPN pa predvideva le 700 milijonov evrov neposrednih spodbud za gospodarstvo, kar je zgolj 2,4 odstotka potrebnih sredstev, pravijo.