Gospodarstveniki pred volitvami za nov razvojni program, ne kozmetične popravke

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki bo tako visoka predvsem zaradi nižje osnove iz lanskega leta. Pri združenju gospodarstvenikov pravijo, da bo v tekočem letu treba spremeniti odnos do gospodarstva in sprejeti nov razvojni program.

“Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih,” je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

“Sprejeti pa bomo morali tudi nov gospodarski razvojni program na ravni države, ki ne bo vključeval le manjših kozmetičnih popravkov poslovnega okolja, ampak ključne ukrepe, ki bodo imeli pomemben pozitiven sistemski vpliv na razvoj ključnih gospodarskih panog Slovenije,” je še dodala.

Politične stranke je tudi pozvala, da v svoje programe in kasneje v koalicijsko pogodbo vključijo čim več predlogov iz gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.

Nizka rast, večje delitve

Pri GZS opozarjajo, da Slovenija zadnji dve leti beleži relativno nizko gospodarsko rast, ki ne dosega dolgoletnega povprečja med dvema in 2,5 odstotka. Lanska rast je po zadnjih ocenah verjetno nekje blizu odstotka, v začetku leta pa so bile napovedi nad dvema odstotkoma. To je tudi manj od evropske gospodarske rasti v 2025, ki je ocenjena na 1,3 odstotka.

Nahtigal je dejala, da vlada z dodatnimi obremenitvami za zaposlene in podjetja ni izboljšala konkurenčnosti gospodarstva, kljub nekaterim “manjšim pozitivnim ukrepom”. Pri tem je spomnila na uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, katere storitve državljani po izračunih GZS v določenih delih prekomerno financiramo. Izpostavila je tudi uvedbo obveznega zimskega regresa brez ustreznega socialnega dialoga ter napoved ministra za delo Luke Mesca o povečanju minimalne plače za 2026 na tisoč evrov neto.

Med težavami slovenskega gospodarstva je Nahtigal navedla še togo zakonodajo, pomanjkanje kvalificirane delovne sile v nekaterih dejavnostih, dolgotrajne postopke za pridobivanje dovoljenj in zapletene razpise na področju razvoja in inovacij.

Opozorila je tudi na polarizacijo med zaposlenimi in podjetji, ki jo po besedah direktorice GZS podpihuje politika. “Gospodarstvo in podjetniki so s strani dela politike ves čas prikazani kot škodljivi za delavce in državo – kot nekdo, ki se ne zaveda pomena zaposlenih, jih ne ceni in ne zna nagraditi. Ampak prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve,” je dejala Nahtigal.

Kaj prinaša 2026

GZS poziva vlado, da do volitev sliši pozive podjetij in gospodarstva. To po njihovem vključuje tudi uskladitev minimalne plače s stopnjo inflacije in ne po stopnji, ki jo predlaga minister Mesec. Želijo si tudi podpore elektrointenzivni industriji s sprejemom posebnega zakona, na področju okoljske zakonodaje pa si želijo vključitve pripomb gospodarstva v zakon o varstvu okolja ter zakon o vodah.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc meni, da bodo gospodarsko rast v letu 2026 podpirali večja potrošnja gospodinjstev in države, investicije ter izvoz. Pomembno vlogo bodo igrale zlasti investicije v gradbeništvu. Industrijska proizvodnja se bo po njegovi oceni okrepila za okoli 2,8 odstotka, kar je največ po letu 2022, vendar dobro odstotno točko manj od dolgoletne rasti.

V storitvenih dejavnostih bodo višjo rast realne dodane vrednosti beležili sektorji gradbeništva, transporta in storitev, povezanih z znanjem oziroma strokovnimi kompetencami. Zaradi staranja prebivalstva in zagotovljenega financiranja dolgotrajne oskrbe je rast pričakovati tudi v zdravstvu in socialnem varstvu. V trgovini na drobno, ki ne vključuje prodaje goriv, se bodo predvidoma realni prihodki okrepili za dva odstotka, na kar naj bi imele ugoden vpliv tudi globalne pocenitve nekaterih kmetijskih surovin. Povprečna rast cen bo precej podobna tisti v predhodnem letu. Neznanka pri tej napovedi je, če se bo nadaljeval ali iztekel program reguliranih cen elektrike za gospodinjstva, ocenjuje Ivanc.

Pomemben dejavnik za gospodarsko rast, inflacijo in javne finance je še vedno vojna v Ukrajini. Če pride do premirja, bi se zmanjšalo nelagodje pri potrošnikih, sčasoma bi se okrepili tudi sektorji, ki bi imeli koristi od obnove države. Stopnjevanje konflikta pa bi še okrepilo obrambne izdatke, kar bi lahko prišlo na račun drugih državnih naložb.