Slovenska vlada zaostrila regulacijo cen dizla in bencina, hrvaška jo odpravlja

Hrvaška vlada odpravlja regulacijo maloprodajnih cen naftnih derivatov, poroča Novilist.hr. Hrvati so imeli zadnja tri leta podoben sistem regulacije kot pri nas, vlada je na vsaka dva tedna določala cene. Regulirana trgovska marža pa je bila od sredine lanskega leta okoli 15,45 centa za liter goriva, medtem ko je pri nas malo pod desetimi centi za liter.

Na hrvaškem ministrstvu so navedli, da je odločitev posledica temeljite analize in spremljanja globalnih tržnih razmer. Kot so navedli, je bil v obdobju nestanovitnih gibanj na svetovnih trgih cilj vlade zaščititi standard potrošnikov in stabilnost gospodarstva, zdaj pa je analiza pokazala stabilizacijo globalnega in regionalnega tržišča nafte in naftnih derivatov. “Cene so bolj predvidljive, zagotovljena je varnost preskrbe,” so navedli na ministrstvu.

Med prvimi je odločitev hrvaške vlade pozdravil Petrol, ki je sicer zadnja leta tudi na Hrvaškem večkrat izrazil nezadovoljstvo z regulacijo. Lani je njegova zagrebška hčerinska družba vložila tudi tožbo zoper hrvaško državo s 60-milijonskim odškodninskim zahtevkom. Danes je Petrol po poročanju Vecernji.hr sporočil, da bo prosti trg “pospešil zeleni prehod in zagotovil dolgoročno stabilnost trga”.

Pri nas zaostrovanje in upor Petrola

Slovenska vlada je, nasprotno, junija zaostrila regulacijo cen naftnih derivatov s širitvijo na avtocestne črpalke. Podpredsednik vlade Matej Arčon je junijsko odločitev vlade pojasnil z besedami, da je glavni cilj vlade ohraniti nižje cene za ljudi. Dodal pa je tudi, da so se za širjenje regulacije odločili na podlagi analize ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Kot smo v soboto razkrili na Forbesu Slovenija, pa analiza ne obstaja. Ministrstvo je odločitev za podaljšanje regulacije obrazložilo na eni strani, kot glavni razlog pa navedlo visoko tržno koncentracijo.

Vladna odločitev je sicer zanetila spor z največjim naftnim trgovcem Petrolom, ki se je odzval z več ukrepi. Začasno so zaprli štiri črpalke, in sicer v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu, kar je ponekod sprožilo ogorčenje lokalnega prebivalstva. Pravijo, da so zaustavili naložbe v Sloveniji, čeprav tega, katere to so, ne razkrijejo, oklestili naj bi tudi sponzorstva in donacije. Pred dnevi je član uprave Petrola Jože Smolič napovedal, da obstaja tveganje, da bo Petrol zaprl še kakšno črpalko, kar je premier Golob označil za izsiljevanje.

Hrvaška vlada: Ne bomo dovolili pretiranega zvišanja cen

Tudi hrvaška vlada je sicer danes sporočila, da bo skupaj s pristojnim ministrstvom za gospodarstvo še naprej spremljala gibanje borznih cen nafte in naftnih derivatov na veleprodajnem trgu ter na maloprodajnih mestih.

Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je poudaril, da država ne bo dovolila neupravičenega, pretiranega zvišanja cen, ki bi bistveno vplivalo na življenjski standard državljanov ali stabilnost poslovanja hrvaških podjetij. Če bi se to zgodilo, bi vlada ponovno posegla, je zagotovil Šušnjar.