Finančnega ministra razjezila teza, da bi JEK2 lahko dražil zadolževanje države

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer, je danes izvedlo drugo tribuno na temo projekta JEK2.

Na okrogli mizi so sodelovali Janez Kopač, nekdanji minister za okolje in dolgoletni direktor Evropske energetske skupnosti, direktor Elesa Aleksander Mervar, finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popović, namestnik direktorice in vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera Jonas Sonnenschein ter profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič.

V občinstvu pa so sedeli minister Kumer, sekretarka na njegovem ministrstvu Tina Seršen, finančni minister Klemen Boštjančič, sekretar v kabinetu vlade za jedrski program Danijel Levičar. Ta je junija lani od Kumra, ki je sicer pristojen za resor energetike, prevzel področje jedrske energije.

Z JEK2 “smiselno nadaljevati”

“Vsi stroški, razen sistemskih rezerv, so upoštevani v ekonomiki, tudi denimo inflacija. In ekonomika kaže, da je smiselno s projektom nadaljevati,” je o ekonomiki JEK2 dejala Drobne Popović. Kot je povedala, pa ima Gen energija v načrtu stresne teste. “Ker je življenjska doba elektrarne tako dolga, bo treba pogledati, kaj se zgodi v primeru večjih anomalij na trgu.”

Največji vpliv na neuspešnost projekta bi imel padec prodajne cene elektrike, višji strošek financiranja ter podaljšanje dobe izgradnje elektrarne, je naštela.

Manjkajoča postavka

Kopač, ki je precej kritičen do projekta in do komunikacije podpornikov pred referendumom, je opozoril, da predinvesticijska analiza ne vključuje zakupa oziroma izgradnje sistemskih rezerv, ki morajo biti take moči kot JEK2.

Tu povejmo, da je v analizi Gen energije omenjeno, da sistemske rezerve – te so sicer obveznost Elesa, ne Gen energije – niso vključene. Kot so nam pojasnili v Gen energiji, zato, ker je še preveč neznank glede tega, koliko rezerv bi bilo potrebno zgraditi.

Danes ima Slovenija 406 megavatov (MW) sistemskih rezerv v Termoelektrarni Brestanica. Ta ima dovoljenje za še 100 MW dodatnih enot, ki bi jih lahko zgradila. Poleg tega ima Eles sporazum s hrvaškim in bosanskim operaterjem za delitev sistemskih rezerv. Medtem ko podporniki projekta menijo, da bi lahko s tem sporazumem nadaljevali, je Kopač opozoril, da je sporazum, sklenjen leta 2014, začasnega značaja.

Pred vključitvijo v ekonomiko torej Gen energija potrebuje podatek, koliko sistemskih rezerv bi sploh potrebovali. Poleg tega te rezervne enote niso samo strošek, ampak ustvarjajo denarni tok, kar bi bilo v analizi ekonomike prav tako potrebno ovrednotiti.

Vpliv madžarske jedrske elektrarne

Gen energija je pred dnevi objavila predinvesticijsko analizo ekonomike, v kateri na 130 straneh razdela predvidene stroške dela, goriva, financiranja in postavi grobo oceno višine investicije v JEK2. Objavljena je na tej povezavi.

Mednarodni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike, ki sta ga izvedli revizijska družba Ernst&Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, je po navedbah Gen energije pokazal, da so uporabljene ocene investicijskih in operativnih stroškov v sprejemljivem razponu oziroma skladni s trenutnimi standardi in izkušnjami.

Kopač pa je mnenja, da v analizi poleg stroškov rezerv manjkajo še drugi, po njegovem predvidljivi stroški. Na vprašanje Forbes Slovenija, kaj pogreša, je navedel stroške financiranja, pri čemer je omenil evropsko uredbo o zeleni taksonomiji. V analizi prav tako ni stroškov trajnega odlagališča iztrošenega goriva, je dejal.

Dodal je, da je pri vprašanju ekonomike JEK2 treba upoštevati še, kako bo na cene električne energije v naši regiji vplival novi madžarski jedrski blok. “Ta bo namreč cene pasovne energije v Srednji Evropi pomembno znižal. To vpliva na ekonomiko JEK2,” je ocenil Kopač. Projekt je po njegovi oceni prevelik in preveč tvegan, da bi ga Slovenija izpeljala sama, lahko pa bi bila manjšinska solastnica.

Zadolževanje prek države

Finančni minister Boštjančič pa je zagotovil, da je država sposobna projekt izpeljati. Kot najugodnejša možnost se kaže državna zadolžitev, je dejal po poročanju STA.

Glede lastniškega kapitala ministrstvo podpira idejo o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerem bi imela država oziroma podjetja v 100-odstotni državni lasti večino kapitala in glasovalnih pravic. Glede dolžniškega kapitala pa se kot najbolj smotrna kaže možnost, da bi se zadolžila država in denar z določenim pribitkom posodila projektnemu podjetju.

Po kakšnih obrestnih merah se bo država lahko zadolžila, je nemogoče napovedati, je dejal minister. Lahko pa država na kreditni pribitek vpliva s svojo verodostojnostjo in izpolnjevanjem lastnih napovedi glede strukturne uravnoteženosti državne porabe.

Bi lahko JEK2 vplival na boniteto države?

Boštjančiča pa je zelo zmotila izjava Kopača, da financiranje z državno zadolžitvijo po njegovem mnenju pomeni višje stroške zadolževanja gospodarstva, saj da bi se kreditna ocena državi poslabšala.

“Gospod Kopač, očitno ne verjamete v to, da smo sposobni projekt izpeljati,” je dejal Boštjančič. “Relativno pogosto sedim z ameriškimi, evropskimi, japonskimi investicijskimi bankami. Projekt ne bo vplival na dražje zadolževanje, seveda ob predpostavki, da bo narejen kot je treba. Mi se že vnaprej pogovarjamo o tem, da bo dražji, da bomo gradili dlje. Če je tako, bolje, da se projekta ne gremo.”

Tudi Drobne Popović je po dogodku dejala, da so predstavniki Gen sodelovali pri več klicih z bonitetnimi hišami in velikimi bankami, ki so po njenih navedbah “jasno povedale, da financiranje takega projekta ne ogroža ne bonitetne ocene ne finančne stabilnosti”.

Mervarjeva analiza

Ko je govora o ekonomiki projekta, je zadnje dni veliko razprave o analizi Mervarja, ki je na zaprosilo MOPE analiziral različne scenarije razvoja elektroenergetskega sistema.

Levičar je nedavno v oddaji Tarča na RTV Slovenija izrazil začudenje, da ministrstvo ni javno objavilo analize, ki naj bi dala primerjalni podatek o potrebnih vlaganjih v primeru scenarijev z ali brez JEK2.

Tudi v Gen energiji so zadnje dni večkrat poudarili, da si želijo, da bi ekonomsko ovrednotili tudi alternative JEK2.

Eles in ministrstvo smo v petek vprašali, ali analiza obstaja in ali nam jo lahko posredujejo. Neuradno je Eles analizi zaradi vključenih občutljivih informacij nalepil oznako ‘zaupno’, ki pa jo je to soboto na prošnjo ministrstva odstranil. Analizo naj bi MOPE v prihodnjih dneh objavil na spletni strani.

Kot je dejal Mervar, se je s pisanjem ukvarjal dva meseca. Obdelal je deset različnih možnih scenarijev, kot najboljši pa so se izkazali scenariji:

• podaljšanje dobe NEK do leta 2063 (današnje dovoljenje predvideva obratovanje do 2043) in gradnjo JEK2,
• podaljšanje dobe NEK do leta 2063 ter 7500 MW obnovljivih virov iz sonca in vetra,
• brez NEK in brez JEK2 ter 9000 MW obnovljivih virov iz sonca in vetra.

Mervar pravi, da so vse tri poti izvedljive, vsaka ima svoje prednosti in slabosti, vprašanje pa je seveda, koliko katera stane. To naj bi pokazala analiza, ki bo – kot navedeno – objavljena v prihodnjih dneh.

“Kdo jim preprečuje, da bi nadaljevali?”

Kopač je bil, kot rečeno, precej kritičen do trenutnega poteka debate o JEK2. “To navijaštvo in slepo neupoštevanje nekaterih realnih tveganj, s katerimi se je treba soočiti oziroma jih analizirati, me spominjajo na razpravo pred začetkom gradnje šestega bloka v Šoštanju,” je povedal in dodal, da je po njegovem k “slabi volji” veliko prispevala odločitev o referendumu o JEK2, “projektu, ki ga ni”.

“Zagovorniki pravijo, da potrebujejo zeleno luč, da nadaljujejo s pripravami. Kdo jim preprečuje, da bi nadaljevali?” se je vprašal Kopač. “Vsi smo za to. Ko bo čez tri ali štiri leta projekt bolj razdelan, pa gotovo mora priti do referenduma, saj ta projekt vključuje toliko tveganj za državo, da morajo o njem odločati vsi državljani.”

Tu povejmo, da je referendum pred končno investicijsko odločitvijo, ki naj bi bila sprejeta leta 2028, že predviden. Leta 2015 sprejeta strategija upravljanja kapitalskih naložb države pravi, da se pred dokončno odločitvijo o investiciji “opravi vse potrebne ekonomske in ostale strokovne analize ter izvede posvetovalni referendum”.

“Še je čas za razmislek o alternativah”

“Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času izgradnje kot v času delovanja,” je opozoril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Finančno močnejše države se otepajo prevzemanja poroštev za nuklearke, je dejal in kot primer navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti.

Opozoril je, da takšno zadolževanje državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi nuklearki, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih.

Tu poudarimo, da ima NEK trenutno dovoljenje do 2043, ne do 2063 – res pa obstaja možnost, da bi mu leta 2043 dovoljenje za obratovanje podaljšali še za 20 let.

Alternativa v SMR

Mervar je ocenil, da projekta JEK2 ne smemo zaustaviti. “Naj analizirajo tisto, česar danes ne vemo, in leta 2028 povejo. Takrat pa bo še ene referendum,” je dejal Mervar, ki sicer meni, da je nujno vzporedno analizirati razvoj malih modularnih reaktorjev.

Tudi Kopač je ocenil, da bi morda lahko v prihodnje razmišljali o malem modularnem reaktorju (SMR), recimo moči 250 MW.

Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera pa je med alternativnimi možnosti navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter izpostavil hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. 

Kaj bi pomenil referendumski ne?

Glede na razgreto debato pa se postavlja tudi vprašanje, kaj bo, če se bodo volivci večinsko izrekli proti projektu.

“Če ne bi dobili pozitivnega odgovora, bi Gen energija zmanjšala aktivnosti, jaz mislim, da bi se projekt ustavil. Ne vem pa, ali dokončno. Lahko bi se obudil čez nekaj let, ko bi razmere na trgu pokazale, da v tej smeri moramo razmišljati,” je na to vprašanje odgovorila Drobne Popović.

Sama meni, da je potrebno narediti potrebne analize, da pridemo do končnih odgovorov, ali je projekt smiseln. “Sicer je to tako, kot da vodo ves čas greješ, nikoli pa ne zavreš. Tako tudi nič ne skuhaš. In to je najslabše stanje. Če zamrznemo za nekaj let, bomo morali potem ponovno opravljati analize,” je dejala.

Dodajmo, da je referendum popoldne pod vprašaj postavila pobuda SDS, da ga vlada prekliče.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti