Energetska dilema Evrope: nekatera podjetja bi se vrnila k ruskemu plinu
Vodilni pri nekaterih energetskih podjetjih v Evropi bi zaradi napetega odnosa z ZDA znova povečali delež ruskega plina v evropski energetski mešanici.
Več kot tri leta po ruski invaziji na Ukrajino je energetska varnost Evrope še vedno krhka.
Ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG) je med energetsko krizo 2022–2023 v Evropi pomagal zapolniti rusko dobavno vrzel. Toda zdaj, ko je ameriški predsednik Donald Trump zamajal odnose z Evropo, vzpostavljene po drugi svetovni vojni, in uporablja energijo kot pogajalsko sredstvo v trgovinskih pogajanjih, evropska podjetja skrbi, da odvisnost od ZDA pomeni še eno ranljivost, poroča Reuters.
Vodilni v večjih podjetjih v EU so tako začeli govoriti, kar bi bilo še pred enim letom nepredstavljivo: da bi bil uvoz določenih količin ruskega plina, tudi od ruskega državnega plinskega velikana Gazprom, lahko dobra ideja.
To bi zahtevalo še eno veliko politično spremembo, glede na to, da se je EU zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022 zavezala, da bo do leta 2027 ustavila uvoz energije iz Rusije.
Francoski direktorji za večje količine iz Rusije
Evropa ima omejene možnosti. Pogovori z velikim izvoznikom LNG Katarjem o večjih nakupih plina so zastali, in čeprav se je uvedba obnovljivih virov energije pospešila, rast ni dovolj hitra, da bi se EU počutila varno.
“Če bo v Ukrajini relativen mir, bi se lahko vrnili na tokove 60-70 milijard kubičnih metrov na leto, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom,” je v intervjuju za Reuters povedal Didier Holleaux, izvršni podpredsednik francoske energetske skupine Engie.
Francoska država je delna lastnica Engieja, ki je bil pred vojno med največjimi kupci Gazpromovega plina. Holleaux je dejal, da bi Rusija lahko zagotovila približno 20-25 odstotkov evropskih potreb, kar je manj od 40 odstotkov pred vojno.
Vodja francoske naftne družbe TotalEnergies Patrick Pouyanne je Evropo prav tako posvaril pred pretiranim zanašanjem na ameriški plin. “Moramo se diverzificirati z več dobavnimi potmi, ne pa se pretirano zanašati na eno ali dve,” je za Reuters povedal Pouyanne. Total je velik uvoznik ameriškega LNG in prodaja tudi ruski LNG zasebnega podjetja Novatek.
“Evropa se ne bo nikoli več vrnila k uvozu 150 milijard kubičnih metrov iz Rusije kot pred vojno … vendar bi stavil na morda 70 milijard kubičnih metrov,” je dodal Pouyanne.
Obrat v Nemčiji
Francija, ki proizvaja velike količine jedrske energije, ima že sedaj eno najbolj raznolikih energetskih mešanic v Evropi. Po drugi strani pa se je Nemčija v preteklosti močno zanašala na poceni ruski plin, s katerim je spodbujala svoj proizvodni sektor do začetka vojne v Ukrajini, zaradi česar ima na voljo manj možnosti.
V Leuna Chemical Parku, enem največjih nemških grozdov kemične industrije, ki med drugim gosti tovarni Dow Chemical in Shell, nekateri proizvajalci pravijo, da bi se moral ruski plin hitro vrniti. Rusija je nekoč pokrivala 60 odstotkov lokalnih potreb, predvsem s plinovodom Severni tok, ki je bil razstreljen leta 2022.
“Smo v hudi krizi in komaj čakamo,” je dejal Christof Guenther, generalni direktor upravljavca parka InfraLeuna. Dejal je, da je nemška kemična industrija zaposlovala že pet četrtletij zapored, kar ni bilo videno že desetletja.
“Ponovno odprtje plinovodov bi znižalo cene bolj kot kateri koli trenutni program subvencioniranja,” je dejal in dodal, da je to kljub strinjanju številnih kolegov v industriji tabu tema.
Skoraj tretjina Nemcev je na februarskih zveznih volitvah volila Rusiji naklonjene stranke, še piše Reuters.
